Rakitovec, navadni (Hippophae rhamniodes)
Navadni rakitovec se v naših krajih uporablja zunanje, predvsem za nego kože. Plodovi in maščobno olje, ki ga vsebujejo, delujeta protivnetno, baktericidno in regenerativno. Uporabljamo ga za nego suhe, razpokane in razdražene kože. Tudi za nego po sončenju in pri večjih brazgotinah. Notranje in zunanje ga uporabljajo v Aziji in vzhodni Evropi (predvsem na Finskem), kjer ga množično gojijo.
IME
Slovensko: Navadni rakitovec
Latinsko: Hippophae rhamnoides L.
Ostala ljudska imena: morska krhlika, krhlika, pasji trn, vučji trn
BOTANIČNI OPIS
Navadni rakitovec je dvodomen listopaden grm ali nižje drevo. Kot grm zraste od 2 do 6 metrov visoko, kot drevo tudi do 10 metrov. Lubje je srebrnkasto sivo, veje pa so pokrite s trni. Podolgovati listi so jajčasto suličasti, dolgi od 2 do 6 cm, nameščeni na kratkih pecljih. Zgornja stran je sivo zelene barve, spodnja pa srebrno bele barve in poraščena z gostimi dlačicami. Spomladi iz pazhud dvoletnih poganjkov, zrastejo grozdasta socvetja, sestavljena iz majhnih cvetov rumene barve. Konec poletja se iz oplojenih cvetov, na ženskih rastlinah, razvijejo zelo majhni jajčasti plodovi, ki so oranžno rumene barve, včasih tudi rdeče oranžne barve. Plodovi se na rastlini obdržijo še dolgo po tem, ko listi odpadejo. Plod vsebuje eno jajčasto peško.
SORODNE VRSTE
Navadni rakitovec je evrazijska domorodna vrsta. Poleg navadnega je, v naravi rastočih, znanih še 6 podvrst. Gojenih za potrebe industrije, pa je danes že veliko več podvrst, pri katerih so rastline križali tako, da imajo večje plodove, ki vsebujejo še več vitamina C.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Na Kitajskem, v Rusiji in Tibetu je navadni rakitovec že več stoletij zelo cenjena zdravilna rastlina. V tradicionalni medicini se uporablja pri pomankanju vitamina C, za zdravljenje srčnih obolenj, tumorjev, pri pljučnih boleznih, prehladu, vročini, za zdravljenje kašlja, pri zaprtju, ginekoloških boleznih in tudi za zdravljenje abcesov.
Olje iz semen in sadne pulpe se uporablja za nego izsušene kože, pomirjanje razdražene kože in celjenje ran. V Aziji se uporablja za nego brazgotin, še posebno po operacijah in celjenje opeklin. Ponekod ga uporabljajo tudi kot antikoagulant.
Olje iz plodov se tudi uporablja za nego kože, saj deluje protivnetno in antibakterijsko.
ZANIMIVOSTI
Botanično ime Hippophae, pomeni hippo – konj, phaos – sijoč. To pa izvira iz zgodovine, ko so plodove in liste uporabljali pri dirkalnih konjih, da so imeli bolj sijočo dlako.
UPORABNI DELI
- PLOD
V zdravilne namene se uporabljajo plodovi navadnega rakitovca. Vsebujejo veliko vitamina C in drugih koristnih učinkovin ter veliko maščobnega olja, ki je zelo cenjeno. Poleg plodov je zdravilno tudi seme, ki iz katerega se pridobiva olje, ki se uporablja v zdravilne namene in v kozmetiki.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Navadni rakitovec je uporaben notranje in zunanje. Notranje in zunanje ga uporabljajo v Aziji in vzhodni Evropi (predvsem na Finskem), kjer ga množično gojijo.
V naših krajih se uporablja zunanje, predvsem za nego kože. Plodovi in maščobno olje, ki ga vsebujejo, delujeta protivnetno, baktericidno in regenerativno.
Interna zdravilna uporaba
Notranje se navadni rakitovec uporablja v azijskih deželah in na zahodu Evrope. In sicer, za preprečevanje nastanka krvnih strdkov, za zaščito jeter pred škodljivimi snovmi, za nižanje krvnega tlaka, preprečevanje tumorjev in stimulacijo imunskega sistema. Olje iz semena in oplodja uporabljajo pri želodčnih čirih. Sadne kisline naj bi delovale blago odvajalno.
Prehranska živilska uporaba
Sveže plodove se uživa v mesecu septembru, ko polno dozorijo. Takrat je tudi vsebnost učinkovin najvišja. Plodovi se uporabljajo za pripravo marmelad, sokov, koncentratov in prahu. Jagode lahko tudi zamrznemo. Pri nabiranju moramo biti pazljivi, saj so veje polne trnov.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Uporaba v veterini
Pri nas ni znane zdravilne uporabe v veterini.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Zapise o navadnem rakitovcu najdemo v tibetanskih zdravstvenih besedilih in tudi v starodavnih grških spisih. Izviral naj bi iz Nepala. Na Kitajskem, v Rusiji in Tibetu je navadni rakitovec že več stoletij, zelo cenjena zdravilna rastlina. V tradicionalni medicini se je uporabljal pri pomankanju vitamina C, pri težavah s srcem, za zdravljenje tumorjev, pri pljučnih boleznih, prehladu, vročini, pri kašlju, zaprtju, ginekoloških boleznih in za zdravljenje mnogih stanj na koži.
Navadni rakitovec so ruski priseljenci na začetku 20. stoletja prinesli v Severno Ameriko. Iz Sibirije so ga prepeljali v Kanado in Združene države Amerike, kjer so ga začeli gojiti za prehrambne in zdravstvene namene.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Hippophae rhamnoides fructus: plod
- Hippophae rhamnoides fruit oil: olje pulpe in semen
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
- antiskrobutik
- blaži prehladna stanja
- krepi imunski sistem
Primerno za zunanjo kozmetično uporabo. Zunanja terapevtska in notranja uporaba pri nas nista v praksi.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
V mesnatem delu plodu je veliko palmitinske kisline in kartenoidov. Olje v semenu pa vsebuje kar precej maščobnih kislin, predvsem linolno, linolensko in oleinsko ter bolj malo kartenoidov.
Vitamin E je v obeh oljih enako zastopan.
Plodovi so bogat vir vitamina C, kar 200-400 (-1000) mg%. Količina le tega, pa je odvisna od rastišča, letnega časa in podnebja.
Organske kisline, ki so v plodovih rakitovca so oksalna, citronska, vinska, jabolčna in jantarjeva. Jeseni pa vsebujejo še masleno kislino, zaradi katere imajo v tem letnem času neprijeten okus.
Proste in vezane fenilkarboksilne kisline, ki so prisotne so galna, kavna, kumarna, ferulna in klorogenska.
Od flavonolnih glikozidov je najpomembnejši kvercetin.
Poleg askorbinske kisline, vsebuje še do 10 mg% provitamina A, 8 mg% vitamina E, 0,8 mg% vitamina B₆, 0,05 mg% vitamina B₂, 0,02 mg% vitamina B₁ in še vitamine F in P.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Protitumorno delovanje se preverja v mnogih raziskavah.
Iz plodov, pulpe in olja plodu ter semena se v naših krajih večinoma izdeluje izdelke za nego kože. V kulinariki iz plodov pripravljamo marmelado, sirup, sokove in kompote.
Marmelada
Priprava marmelade iz navadnega rakitovca je precej preprosta, potrebno je biti le natančen. Razmerje med plodovi in vodo, izraženo v gramih je 2:1. Torej če imamo 400g zrelih plodov, jih damo v kozico z 200g vode. Vsebino zavremo in kuhamo na zmernem ognju, dokler se jagode ne odprejo in zmehčajo. Po želji jih lahko med kuhanjem malo pretlačimo. Vsebino precedimo skozi cedilo in počakamo, da se ves sok odcedi. Dobljen sok stehtamo, zato da vemo koliko sladkorja bomo dodali. Na vsak gram soka, dodamo 1,5 grama sladkorja. Sok in sladkor zmešamo skupaj in zopet pristavimo na plin. Počasi kuhamo, dokler masa ne doseže 122°C. Marmelado še vročo pretočimo v sterilizirane steklenke in jih dobro zapremo. Nato še vroče položimo v vodno kopel za približno deset minut. Kozarce pokrijemo s krpo in pustimo, da se ohladijo. Shranimo jih v hladen in temen prostor, po odprtju pa jih hranimo v hladilniku.
Sok
Sok najlažje pripravimo v sokovniku. Dobljeno tekočino po želji sladkamo s sladkorjem in medom in uživamo. Če nam kaj soka ostane, ga neoslajenega zamrznemo.
Če pa nimamo sokovnika, lahko plodove zmešamo tudi z mešalnikom za smoothije. Ravno tako po želji sladkamo in precedimo skozi cedilo. Pijemo svež sok, če nam kaj ostane zamrznemo.
Kis z navadnim rakitovcem
Za pripravo kisa potrebujemo jagode navadnega rakitovca, domač jabolčni kis in po želji še kakšno zelišče, kot na primer rožmarin. Oprane jagode dobro operemo in jih, čez noč pustimo razgrnjene na čisti krpi, da se popolnoma posušijo. Ko so suhe jih damo v sterilizirano steklenko, nekje za 1/3 kozarca. Če želimo lahko dodamo še kakšno zelišče, ki ga malo pomečkamo med rokami. Kis segrejemo do vretja, odstavimo in pustimo, da se malo pohladi, ampak ne preveč. Še vročega prelijemo čez jagode, dobro zapremo (najbolje je, da pokrovček ni kovinski) in kozarčke postavimo na hladno in temno mesto za štiri tedne. Ko odstoji, vsebino precedimo in shranimo.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Navadni rakitovec izvira iz Nepala. Raste na gorskih predelih, vse od severozahodne Evrope, do gorovja Altaj, v osrednji Aziji, severni in zahodni Kitajski in zahodni Himalaji. Največ ga gojijo v Rusiji, Tibetu in na Kitajskem. V Evropi pa na Finskem in v Nemčiji.
Uporabni deli
Gojimo ga lahko, kot zdravilno ali okrasno rastlino ter za uporabo v kulinariki. Uporabljamo plodove, pulpo plodov in semena.
Rastne razmere
Navadni rakitovec je nezahteven za gojenje in zelo odporen na vremenske razmere. Razmnožujemo ga s semenom, delitvijo grma, potaknjenci ali pa kupimo sadiko, pri čemer smo pozorni na izvor sadike. Najokusnejše in najbolj hranljive plodove imajo ruske in baltske sorte. Ko sadimo navadni rakitovec, moramo posaditi dve rastlini, moško in žensko. Najbolj znane ženske sorte so hergo, leikora in orange energy, najbolj pogosto uporabljena moška rastlina pa je polmmix. Raste tudi na najbolj nehvaležnih območjih, zelo hladnih, kamnitih, sušnih in obmorskih predelih. Rad ima sončno lego.
Žetev
Obrodi četrto leto po sajenju. Plodovi so navadno zreli na začetku jeseni, čas zrelosti pa se razlikuje glede na lego rasti in podnebje. Jagode se močno držijo vej, tudi ko so že zelo zrele in mehke, njegove veje pa so trnate in zato je nabiranje lahko precej težavno. Predvsem se moramo primerno obleči in zaščititi z rokavicami. Plodove lahko uporabimo sveže, jih zamrznemo, predelamo v marmelado, sirup, kis, žganje ali sok. V zdravilne namene pa se pridobiva olje iz plodov in pulpe ter olje iz semen.
Zanimivosti
Sorta polmmix nima plodov in je namenjena le za opraševanje ženskih rastlin ter, kot okras na vrtu. Ena moška rastlina lahko opraši tudi do šest ženskih, zato se priporoča sajenje vsaj štirih ženskih, na enega moškega, sorte polmmix. Navadni rakitovec je tudi zelo medovita rastlina.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
V naših krajih podatkov o notranji uporabi ni veliko, zato se le ta odsvetuje. Zaslediti je zapise o tem, da za notranjo uporabo izbirajo le kvalitetna olja, višjega razreda.
Pri pravilni zunanji uporabi ni znanih nobenih neželenih učinkov.
Olje navadnega rakitovca je varno za zunanjo uporabo, v kolikor se dnevna količina, 1 – 3 ml koncentriranega olja, ne preseže. V mešanicah z drugimi nosilnimi olji, sledimo navodilom proizvajalca.
Izdelki za nego kože, ki vsebujejo olje navadnega rakitovca so varni za uporabo.
1. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 252 (2015)
2. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 220 (2016)
3. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 740 (2007)
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadni rakitovec
- Angleško ime:
- Sea buckthorn
- Botanično ime:
- Hippophae rhamniodes L.
- Ph.Eur ime:
- Hippophae
- CAS:
- 90106-68-6
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Šipkovci (Rosales)
- Družina:
- Oljčičevke (Elaeagnaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
