











Ognjič, vrtni (Calendula officinalis)

Cvet ognjiča se uporablja pri različnih težavah s kožo ter sluznico v ustih in grlu. Iz tradicionalne ljudske medicine je znano, da pospešuje celjenje ran in blaži vnetja. Izredno blagodejno deluje tudi kot aktivna učinkovina v pripravkih za nego občutljive kože. Najbolj znani pripravki so mazila, čaji in tinkture, redkeje pa se uporablja tudi eterično olje. Notranje se vrtni ognjič uporablja predvsem v primeru vnetij v ustih in grlu ter za zdravljenje vnetij in čirov v želodcu.
IME
Slovensko: Vrtni ognjič
Latinsko: Calendula officinalis L.
Ostala ljudska imena: babji prstanec, mesječek, neven, ognjec, primožek, rigelc, vremenar in solnčnica
BOTANIČNI OPIS
Vrtni ognjič je enoletnica, ki zraste do višine 60 - 80 cm. Listi so jajčasti do suličasti in dlakavi, dolgi nekje med 5 in 15 cm. Zgornji listi so sedeči. Koški so sestavljeni iz oranžnih ali rumenih cvetov in so veliki od 3 do 8 centimetrov. V oranžnih cvetovih je več likopena in β–karotena, v rumenih je nekoliko več ksantofila. Cveti od junija do septembra. Zaradi dolgega obdobja cvetenja in prepričanja, da zacveti vsak prvi dan v mesecu, je dobil ime iz latinske besede calendus, prvi dan v mesecu. V vrtovih se sadi tudi kot okrasna rastline in je izredno priljubljen. Oprašujejo ga žuželke. Plodovi se razvijejo iz jezičastih cvetov. Plod je ukrivljena rožka z bodičastimi izrastki na izbočeni strani. Vrtni ognjič je gojena rastlina in je redko podivjan. Njegova domovina ni popolnoma znana, razširjen je po celotnem Sredozemlju, zelo razširjen je tudi po različnih drugih področjih. Celotna rastlina je rahlo lepljiva na otip in ima značilen oster, rahlo meden vonj.
SORODNE VRSTE
Poleg vrtnega ognjiča raste v naravi tudi sorodni Njivski ognjič (Calendula arvensis), ki ima manjše koške in krajše jezičaste cvetove. Uspeva v bolj obmorskih krajih. Podobno kot vrtni ognjič ima prav tako protivnetno delovanje.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Cvetovi ognjiča so se v medicinske namene uporabljali že v času antične Grčije ter obdobjih rimskega imperija in starih indijskih kultur. Glavni namen uporabe je bil podoben kot danes, za pomoč pri hitrejšem celjenju manjših ran, prask, vreznin in opeklin. Aktivne učinkovine iz ognjiča pospešujejo nastanek zrnastega tkiva pri celjenju ran ter na prizadetih območjih preprečujejo tudi nastanek vnetij. Interno se uporablja kot spazmolitik in antiflogistik, kar pomeni, da deluje proti krčem in vnetjem želodca, črevesja, mehurja in ledvic.
ZANIMIVOSTI
Cvetovi so užitni, bogati z vitamini in minerali in visoke prehranske vrednosti. Lahko jih dodajamo solatam. Iz njih se pridobivajo barvila, ki so uporabna za obarvanje jedi. Iz cvetov lahko pripravimo izvleček za preprečevanje izpiranja las, ki daje tudi zlat odtenek rjavim lasem. Cvetovi so odzivni na nihanje vlage v ozračju in se zaprejo ob visoki relativni zračni vlagi. Iz tega sledi, da je z opazovanjem ognjiča mogoče sklepati, kakšno bo vreme. V primeru, da so socvetja po sedmi uri zjutraj še zaprta lahko v kratkem pričakujemo padavine. Zanimivo za ognjič je tudi to, da naj bi zdravil tla, če so le ta okužena z glistami (nematodi).
Terapevtska uporaba ognjičevih cvetov je omenila tudi nemška opatinja Hildegarda iz Bingna v 12 stoletju. Prvič pa je ognjič podrobno slikovno predstavljen v Rinijevem herbariju iz leta okoli 1450 n.š.
UPORABNI DELI
- CVET
V zdravilne namen se uporabljajo cvetovi ognjiča, ki se jih loči od cvetnega peclja in v suhem stanju vsebujejo najmanj 0,4% flavonoidov. Cvetove je priporočljivo obirati po nekajdnevnem sončnem vremenu, saj imajo takrat največ zdravilnih učinkovin. V ljudski medicini se uporablja tudi celotne koške ter zel ognjiča. Na področju kozmetike je cenjeno ognjičevo eterično olje.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Ognjič je uporaben notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se uporablja tekoče pripravke, ki se jih zaužije ali grgra. Za zunanjo uporabo so primerni tekoči in poltrdni pripravki, ki se jih nanese lokalno na obolelo mesto. Ognjič dokazano deluje protivnetno in protimikrobno. Protivnetno delovanje se pripisuje triterpenskim alkoholom, predvsem faradiol estrom, taraksasterolu, amirinu in lupeolu. Za protimikrobno delovanje je odgovorno eterično olje. Poleg omenjenega je znano, da saponini delujejo tudi proti glivicam (fungistatično). Sinergijsko z ostalimi aktivnimi učinkovinami delujejo tudi karotenoidi in polisaharidi, ki stimulirajo imunski sistem.
Interna zdravilna uporaba
S cvetovi ognjiča se zdravi vnetja v ustih in grlu. Uporablja se jih za zdravljenje vnetij in čirov v želodcu, črevesju in odpravljanje blagih želodčnih krčev. Dobrodejno deluje tudi na sečila. Saponini ognjiča naj bi tudi zniževali količino lipidov v krvi.
Prehranska živilska uporaba
Cvetove ognjiča uporabljamo za dekoracijo čajnih mešanic, zaradi intenzivno rumeno-oranžno obarvanih cvetov. Poleg omenjenega jih lahko dodajamo tudi solatam.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Pripravki, ki vsebujejo izvleček ognjiča spodbujajo granulacijo, pospešujejo tvorbo celičnega tkiva, pospešujejo celjenje ran ter delujejo protivnetno in blago protibolečinsko. Poveča se tudi delovanje fagocitov in poveča kroženje krvi. Tako se uporabljajo se za terapevtsko nego ran, opeklin, ekcemov, pikov insektov, oteklin, aken in vnetij. Prav tako so primerni za podporno terapijo pri negi krčnih žil in hemoroidov. Izredno pogosti so pripravki za zdravljenje ran in kožnih razjed, še posebej tistih, ki se slabo celijo.
Ognjič se pogosto uporablja v kozmetiki, kot dodatek kremam, losjonom, milom in losjonom za po sončenju, kjer naj bi zmehčal kožo jo navlažil in pospešil regeneracijo. Oljni izvleček ognjiča se uporablja za nego suhe, razdražene, hrapave, razpokane in srbeče kože. Eterično olje se uporablja tudi za pripravo parfumov višjega cenovnega razreda. Ognjič ima podoben učinek kot arnika, a za razliko od arnike na kožo ne deluje dražilno. Tako je primeren tudi za bolj občutljivo kožo nagnjeno k alergijam.
Uporaba v veterini
Podobno kot pri človeku, se uporabljajo pripravki iz ognjiča za zdravljenje raznih ran in vnetij. Znana je uporaba ognjiča pri zdravljenju vnetih seskov pri prašičih ali vim pri kravah. Za ta namen se najpogosteje uporablja vodni poparek ali ognjičevo olje. Redkeje pa tudi tinktura.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
V ljudski medicini se je uporabljal njivski ognjič (Calendula arvensis). Iz rastline so pridobili sveži sok. Sok so uporabili pri notranjih krvavitvah v prebavilih in pri rani na želodcu. Z njim so si pomagali pri zaustavljanju krvavitev iz nosu. Obloga iz dobro pretlačenih listov naj bi zmanjšala ali preprečila brazgotinjenje ran. Obstajajo tudi zapisi, da so z ognjičem zdravili razjede dvanajstnika, hemoroide ter vnetja in izpuščaje končnega dela debelega črevesa in zadnjične odprtine. Ognjič bi lahko bil uporaben tudi za izpiranje vnetih bezgavk v ustih (mandlji), kjer naj bi pospešil drenažo in odpravil vnetje. Ognjič so uporabljali že stari Egipčani in Rimljani, saj so verjeli v njegov pomlajevalni učinek. Med ameriško državljansko vojno so ga uporabljali na bojišču, kjer so z njim zdravili tudi večje odprte rane. Med zdravilci še danes velja za ''nadnaravno'' rastlino, ki ima neverjetne zdravilne učinke.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Calendulae flos sine calices: cvetovi ognjiča brez košaric
- Calendulae aetheroleum: eterično olje ognjiča
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJUE
- protivnetno
- protimikrobno
- celi rane
- razstrupljevalno (detoks)
Primerno za široko interno in zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Ognjič vsebuje karotenoide, kumarine, flavonoide, triterpenske saponine, triterpenske alkohole, iononske in seskviterpenske glikozide, eterično olje in vodotopne polisaharide.
Cvetovi vsebujejo od 2% do 10% triterpenskih saponinov, ki so glikozilirani derivati oleanolne kisline. Med triterpenskimi alkoholi so v cvetovih prisotni estri faradiola in 4-taraxasterola, ki jima pripisujejo protivnetno delovanje. Od flavonoidov so prisotni glikozidi izoramnetina in kvercetina, v koncentracijah od 0,3 do 1,5%.
Karotenoidov je do 4,7% med njimi predvsem lutein in zeaksantin, v manjši količini je prisoten tudi likopen. Cvetovi vsebujejo kumarine skopoletin, eskulin in umbeliferon. Eterično olje, ki ga je od 2 do 3 mL/kg, vsebuje večinoma seskviterpene z glavno sestavino α-kadinolom. V cvetovih je prisotnih tudi do 15% vodotopnih polisaharidov. Seskviterpenskih laktonov niso dokazali.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
S frakcioniranjem etanolnega izvlečka posušene zeli so dokazali protivnetno delovanje estrov faradiola. Učinkovitost prostega faradiola je enaka indometacinu, sintezni, nesteroidni protivnetni učinkovini.
V več pred-kliničnih študijah in eni klinični študiji so dokazali, da izvlečki ognjiča skrajšajo potek vnetne faze in pospešijo tvorbo celitvenega tkiva v procesu celjenja rane.
Mazilo iz ognjiča so preizkusili v študiji, v kateri so ugotavljali učinek izvlečkov ognjiča v primerjavi z mazilom iz gline na celjenje pleničnega izpuščaja pri dojenčkih. Ognjičevo mazilo je pospešilo celjenje izpuščajev, je bila pa učinkovitost mazila iz gline boljša.
Iz cvetov ognjiča se izdeluje obkladke, čaje, vodne, etanolno-vodne in oljne izvlečke ter mazila in kreme.
Poparek iz cvetov ognjiča
Zdravilni poparek iz cvetov ognjiča se uporablja za izpiranje in grgranje ob vnetju ustne sluznice. 2 grama ognjičevih cvetov prelijemo s 150 mililitri vrele vode in namakamo 8 minut. Potem poparek precedimo skozi cedilo. Še topel poparek grgramo in z njim izpiramo prizadeto mesto v ustih. Postopek ponovimo dva do štirikrat na dan. Zdravljenje lahko traja do 7 dni. Po tem času mora priti do občutnega izboljšanja, sicer se posvetujte z osebnim zdravnikom.
Čaj iz cvetov ognjiča
Čaj uporabljamo pri raznih težavah želodca, predvsem čirih v želodcu in na prebavilih ter vnetjih želodčne sluznice. Pripravimo ga tako da eno do dve čajni žlici suhih cvetov prelijemo z skodelico vrele vode (80 C). Pustimo stati pokrito 10 minut in precedimo in pijemo do 4 skodelice na dan.
Tinktura ali vodno-etanolni izvleček iz cvetov ognjiča
Tinkturo pripravimo tako, da 5 – 10 g suhe droge prelijemo z 100 ml 70% etanola ali močnega domačega žganja. Če želimo lahko pripravimo tudi vodno-alkoholni izvleček. Najbolj optimalno razmerje je 20% čistega etanola (96%) in 80% destilirane vode. Vodno-etanolni izvlečki vsebujejo manj etanola kot tinkture in so tako primerni v pripravkih, kjer prevelika vsebnost etanola ni zaželena. Tinkturo ali vodno-etanolni izvleček maceriramo tako, da je rastlinski del v celoti potopljen v topilo, dobro zaprto pustimo stati tri do štiri tedne ter nato prelijemo. Tinkture in vodno-etanolne raztopine se lahko uporablja kot prehranska dopolnila ali kot sestavine za kozmetične izdelke. Če kot topilo uporabljamo denaturiran alkohol, je izvleček primeren le za kozmetiko in ni za uživanje.
Oljni izvleček iz cvetov ognjiča
Za namen nege srbeče, suhe in razpokane kože lahko pripravimo negovalni oljni izvleček ognjičevih cvetov. Vzamemo čist in suh kozarec iz temnega stekla. Vanj odmerimo 10 gramov suhih ognjičevih cvetov in jih prelijemo s 100 mililitri priljubljenega rastlinskega olja. Pogosto se uporabljajo oljčno, sončnično ali mandljevo olje. Kozarec zapremo, dobro pretresemo in nanj zapišemo, kaj vsebuje. Postavimo ga v suh, temen prostor sobne temperature (25°C), za štiri tedne. Kozarec vsak dan dobro pretresemo. Po štirih tednih vsebino kozarca precedimo ter izvleček prelijemo v ustrezen vsebnik. Na vsebnik napišemo »Oljni izvleček ognjiča,« datum izdelave in rok uporabe. Izdelek je uporaben približno pol leta ali več. V primeru, da spremeni barvo ali vonj, izdelek zavržemo in pripravimo svežega. Z oljnim izvlečkom mažemo srbečo, suho ali razpokano kožo ali pa ga uporabimo kot sestavino za razne kozmetične izdelke, predvsem brezvodna mazila.
CO2 izvleček iz cvetov ognjiča
Ognjičevo mazilo
Ognjičevo mazilo je izredno priljubljeno saj se uporablja za širok spekter različnih težav kože. Najbolj pogosto za nego poškodovane in občutljive kože. Pomaga pri ranah, opeklinah, zlati žili, pikih žuželk in zaščiti kože proti negativnih učinkih zaradi vremenskih vplivov. Najbolj preprost recept za ognjičevo mazilo je da približno 10% čebeljega voska zmešamo z 90% oljnega izvlečka ognjiča. Količino čebeljega voska je morda potrebno tudi nekoliko prilagoditi, več voska pomeni bolj trdo, manj pa bolj mehko mazilo. Obstaja tudi več različnih možnih dodatkov, ki izboljšajo samo delovanje mazila. To so na primer eterična olja, vitamini, in različne vrste lipidov.Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Ognjič je široko razširjen po Evropi in Ameriki, gojen predvsem v Sredozemlju in zmerno-toplem pasu. V naravo, kjer je naturaliziran je prišel iz vrtov. Kje je njegov izvor ni jasno. Verjetno se je razvil iz vrste Calendula arvensis, ki izvira iz centralne in južne Evrope.
Uporabni deli
Ognjič lahko gojimo kot zdravilno ali okrasno rastlino ali pa za uporabo v kulinariki. Pristop k gojenju se razlikuje glede na namen uporabe. V zdravilne namene gojimo cvetove in zel navadnega ognjiča.
Rastne razmere
Ognjič je enostaven za gojenje. Razmnožuje se s semenom. Ni občutljiv glede teksture in pH tal. Bolje uspeva v vlažnih, dobro odcednih tleh. Glede prisotnosti hranil v tleh ni posebej zahteven. Lepše cvetove razvije, kadar raste v tleh revnih s hranili. Rastlino gojimo na sončnih ali polsenčnih legah. Socvetja se zaprejo v mraku ali pa ob visoki relativni zračni vlagi.
Žetev
Cvetovi ognjiča so primerni za nabiranje, ko se polno razcvetijo. Nabiramo jih v suhem in sončnem vremenu, po možnosti dopoldne med 10. in 12. uro. Naberemo jih v čisto košaro ali v vrečo iz blaga, ki ni oprana z mehčalcem perila! Nabiramo samo cvetove iz zdravih in čistih rastlin. Cvetov pred sušenjem ne peremo. Sušimo jih pri sobni temperaturi (25°C) v čistem, temnem, suhem in zračnem prostoru. V primeru, da jih sušimo v sušilniku, nastavimo temperaturo na 35°C. Cvetovi so suhi, ko slišimo značilno šumenje, če v dlani pomanemo prgišče cvetov. Skladiščimo jih v papirnatih vrečah ali pa pokritih steklenih kozarcih iz temnega stekla, v hladnem in suhem prostoru. Na vrečo ali kozarec napišemo »Cvetovi ognjiča,« datum nabiranja in rok uporabe. Posušeni cvetovi so uporabni največ eno leto.
Zanimivosti
Ognjič ima velike, barvite cvetove, ki na rastišče pritegnejo muhe trepetavke. To so muhe z značilnim barvnim vzorcem na svojem telesu, ki posnema vzorce žuželk z želom. Muhe trepetavke so znane po tem, da lebdijo v zraku, zaradi posebnega premikanja kril. Ličinke teh muh pa se prehranjujejo z listnimi ušmi. Iz tega sledi, da bi s posevkom ognjiča v vrtu lahko posredno prispevali k zmanjšanju števila listnih uši na vrtninah.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Velja za varno rastlino, brez omejitev uporabe. Pri normalni uporabi neželenih učinkov praviloma ni. Na koži se v redkih primerih pojavi preobčutljivostna reakcija, predvsem pri posameznikih občutljivih na nebinovke. Ognjič za razliko od ostalih nebinovk ne vsebuje seskviterpenskih laktonov, ki so pogosto odgovorni za alergijske reakcije pri ostalih rastlinah iz iste družine. Notranja uporaba med nosečnostjo se odsvetuje, saj obstaja verjetnost, da ognjič povzroča krčenje maternice in vpliva na menstrualni ciklus. Zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti se nosečnicam in doječim materam odsvetuje interna (živilska) uporaba.
Če pride do neželene reakcije, nemudoma prenehajte z uporabo in izperite mesto, kamor ste nanesli pripravek iz rastline. Če težava po krajšem obdobju ne izgine, poiščite tudi zdravniško pomoč.
1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 208, 462, 486, 23, 450, 451, 485 (2021)
2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 207 (2015)
3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 181 (2016)
4. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 54-56 (2020)
5. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 559 (2007)
6. Howard M.; Traditional Folk Remedies: A Comprehensive Herbal; Century (1987)
7. Bokelmann J.M.; Calendula (Calendula officinalis): Flower; Medicinal Herbs in Primary Care (2022)
8. Abdelwahab S.I., Et al.; Fifty-year of Global Research in Calendula Officinalis L. (1971−2021): A Bibliometric Study; Clinical Complementary Medicine and Pharmacology (2022)
9. Bárbara B. Et al.; Topical Calendula officinalis L. inhibits inflammatory pain through antioxidant, anti-inflammatory and peripheral opioid mechanisms; Journal of Integrative Medicine; Volume 21 (1), p. 34-46, (2023)
10. Ejiohuo O., Et al.; Calendula in modern medicine: Advancements in wound healing and drug delivery applications; European Journal of Medicinal Chemistry Reports; Vol. 12 (2024)
11. Zournatzis I., Et al.; Calendula officinalis - A comprehensive review; Pharmacological Research - Natural Products, 6 (2025)
Podatki
- Slovensko ime:
- Vrtni ognjič
- Angleško ime:
- Pot marigold
- Botanično ime:
- Calendula officinalis L.
- Ph.Eur ime:
- Calendulae
- CAS:
- 84776-23-8
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Košarnice (Asterales)
- Družina:
- Nebinovke (Asteraceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce