Hrast (Quercus robur)
Čreslovine v drogi imajo adstringentno delovanje. Droga se v obliki prevretka uporablja, kot obkladek in v sedečih kopelih za zdravljenje blažjih vnetij genitalnega in analnega predela. Zdravi tudi hemoroide. Uporablja se pri kožnih izpuščajih, manjših ranah, blažjih ozeblinah, bradavicah in okužbi z glivicami. Grgranje prevretka se priporoča pri blažjih vnetjih dlesni in ust ter za blaženje vnetega grla pri angini. Farmacija navaja le zunanjo uporabo pripravkov iz hrastove skorje.
IME
Latinsko:
Dob – Quercus robur L.
Graden – Quercus petraea (Matt.) Liebl.
Ostala ljudska imena:
Dob - drobljak, gnelc, gnilec, gnjel, gnjelec, gnjilec, hrast, ličnik, nitnik, nitnjak, nižinski hrast, pisanec, pitnek, poletni hrast
BOTANIČNI OPIS
Dob v višino zraste do 45 metrov. Koreninski sistem ima močno razvit. Lubje je sivkasto, ko je drevo mlado je gladko, v starosti pa razpoka. Listi so na kratkem peclju, dolgi do 15 cm in široki do 10 cm. So pernato krpati, s pet do sedem parov krp. V maju cveti, cvet imenujemo mačice. Oktobra pa dozorijo plodovi, ki se imenujejo želodi.
Graden zraste do 40 metrov visoko. Ima močno glavno korenino in deblo, ki doseže tudi do 3 metre premera. Lubje je plitvo razpokano in ravno tako sivkasto. Listi so na malo daljšem peclju, kot pri Dobu in so dolgi do 12 cm in široki do 7 cm. So pernato krpati, s pet do devet parov krp. Cveti maja in želodi dozorijo oktobra.
SORODNE VRSTE
V naših gozdovih najdemo pet vrst hrastov iz rodu Quercus. Ime hrast pa uporabljamo za več kot sto vrst, tudi sorodnih rodov. Najbolj razširjeni vrsti iz rodu Quercus sta dob in graden.
V zdravilne namene lahko uporabljamo tudi druge, pri nas rastoče hraste, kot sta cer in črničevje.
Jelša (Alnus glutinosa (L.) Gaertin.), ki sicer ni v sorodu s hrastom, pa se zaradi vsebnosti čreslovin, uporablja podobno, kot hrast.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Hrastova skorja se uporablja v zdravilne namene že od nekdaj. Pogosto se jo uporablja pri krvavitvah, ki se ne zaustavijo, pri driski, pri črevesnih in želodčnih vnetjih, pri fistulah na danki ter izpadli danki ter tudi pri notranjih krvavitvah, oteklih nogah in kot obkladek za zdravljenje glave. Zavrelek iz lubja pa se uporablja v kopelih pri raznih kožnih stanjih, kot so rane, gnojne rane, čiri, ekcemi in razdraženost.
Zavrelek iz hrastovega lubja je v tradicionalni medicini dobro poznan, kot ˝prva pomoč˝ pri zastrupitvi z jesenskim podleskom, navadnim kristavcem, gobami ter rastlinami iz rodu razhudniki.
Želodi se uporabljajo za pripravo želodove vode in želodove kave. Z želodovo vodo zdravijo vranične bolezni, želodovo kavo pa uporabljajo pri rahitisu, driski, boleznih mehurja, ekcemih in očesnih katarjih.
Šiške, izrastki na listih, ki nastanejo po vbodu os šiškaric, se stolčene v prah uporabljajo za rane, ki se ne celijo, pri bruhanju in zastrupitvah s svincem, bakrom ter kositrom.
ZANIMIVOSTI
Želodova kava je dobro znan napitek, ki z lahkoto nadomesti katerokoli drugo kavo. Pomembno je, da želode naberemo jeseni, tiste ki so sami odpadli z drevesa in so torej popolnoma zreli. Več o pripravi in uporabi želodove kave, najdete v rubriki ˝pripravki˝.
UPORABNI DELI
- SKORJA
V zdravilne namene se uporablja skorjo mladih vej in stebel, nabranih spomladi, predno drevo požene liste. Ker hrast počasi raste, ni priporočljivo uničevanje dreves v naravi in se raje odločimo za nakup skorje v lekarni, saj za potrebe farmacije drevesa gojijo v nasadih. Suha droga je rumenkaste barve, ima značilno aromo in trpek okus. Ko se obarva rdeče, to pomeni, da je delovanje znatno zmanjšano, saj se del učinkovin spremeni.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Farmacija navaja le zunanjo uporabo pripravkov iz hrastove skorje. Uporablja se predvsem za sedeče kopeli, pri vnetjih genitalnega in analnega predela. Obkladek si pripravimo pri vnetjih kože in razdraženi koži ter v primeru razdražene sluznice.
Interna zdravilna uporaba
Nekdanja nemška komisija E je navedla notranjo uporabo za zdravljenje driske. Kliničnih podatkov o varni uporabi ni.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Uporaba v veterini
Obkladki iz prevretka lubja uporabljajo v primeru vraničnega prisada. Čaj iz lubja blagodejno deluje pri kolikah, črevesnih zajedalcih in driski.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Hrastova skorja se je uporabljala predvsem za zdravljenje ran, ki se ne celijo in za zaustavljanje driske. Tudi pri raznih genitalnih in analnih vnetjih Uporablja se tudi pri vnetju oči (kar sodobna praksa močno odsvetuje). Za zdravljenje zlate žile, pri notranjih krvavitvah in pretiranemu potenju nog. Uporabljali so vse dele rastline, torej liste, skorjo, šiške in želod.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
Primerno za zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Vsebuje še tripertenske spojine, elagitanine, kvercitol in ß-sitosterol.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Iz posušene skorje se pripravljajo vodni izvlečki. Iz želodov se pripravlja želodova kava.
Želodova kava
V ljudski medicini se uporablja za zdravljenje rahitisa, boleznih mehurja, driski, oteklih bezgavkah, ekcemih in očesnih katarjih. Je pa želodova kava lahko tudi nadomestilo za katerokoli drugo kavo, s tem da ima še druge blagodejne učinke na telo.
Jeseni naberemo zrele želode, najbolje tiste, ki so sami odpadli z drevesa. Olupimo jih in narežemo na koščke velikosti zrna kave. Nič jih ne spiramo in jih prepražimo na zmernem ognju, dokler ne postanejo temno rjave barve. Takoj, ko so prepraženi jih stolčemo v prah v možnarju. Ne smemo jih mleti! Dobljeni prah kuhamo v vodi približno 10 minut, odcedimo in po želji sladkamo in dodamo mleko.
Kava je odlična za izboljšanje splošnega počutja, za uravnavanje krvnega sladkorja, krvnega tlaku, delovanje ščitnice, prebave in še bi lahko naštevali. Brez dodanega sladkorja in/ali mleka, jo lahko uporabimo tudi za grgranje pri vnetjih ustne votline in grla ali pa uporabimo za obkladke pri vnetjih kože in glivicah.
Prevretek hrastove skorje
Za prevretek, ki ga pijemo pri driski, potrebujemo čajno žličko suhe droge, ki jo damo v 2,5 dcl hladne vode. Segrejemo do vretja in na kratko povremo. Odstavimo in pokrijemo za 5 minut. Nato precedimo in sveže pripravljeno pijemo trikrat na dan.
Pri vnetjih zunanjih spolovil, predela zadnjika, hemeroidih in vnetjih kože, si pripravimo prevretek iz 100g droge, ki jo kuhamo 20 minut v litru vode. V primeru, da bomo prevretek uporabili pri otrocih, količino droge prepolovimo. Precejen in rahlo ohlajen prevretek dodamo v kopel. Za sedeče kopeli pri vnetjih spolovih in anusa se priporoča kopel enkrat na dan in ko se stanje izboljša postopno opuščanje kopeli. V primeru kožnih vnetij si pripravimo obkladek ali pa preveretek za izpiranje večkrat dnevno.
V primeru vnetje sluznice ust in vnetju žrela si pripravimo prevretek z čajno žličko droge in 1 dcl vode. Vsebino segrejemo do vretja in vremo še 5 minut, precedimo in ko je primerne temperature uporabimo za izpiranje in grgranje. To lahko naredimo večkrat dnevno.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Rod Quercus izvira is severne poloble. Pri nas najdemo pet vrst, od katerih sta najbolj razširjena dob (Quercus robur L.) in graden (Quercus petrea (Matt.) Liebl.). Najdemo ju v listnatih gozdovih. Zaradi sečnje v kmetijske namene je pri nas, kot hrastov gozd, ostal le še Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki.
Uporabni deli
Za farmacevtske potrebe se hrast goji v nasadih. Lubje se nabira z mladih veja in stebel in ker potrebuje veliko časa, da zraste in se obnovi, se nabiranje lubja v naravi odsvetuje. Najdemo v gozdu in velikih mestnih parkih.
Rastne razmere
Dob raste v nižjih predelih, v gozdovih, ob rekah in jezerih. Rad ima bolj vlažno prst, globoka tla, ki so bogata s hranili in minerali. Raste tudi na občasno poplavljenih območjih.
Graden je razširjen po vsej Sloveniji, na sončnih, toplejših predelih. Potrebuje rahlo in zračno prst in ne mara zastajanja vode. Je četrta najbolj razširjena drevesna vrsta pri nas.
Žetev
Lubje mladih vej in stebel se nabira maja in junija, v za ta namen posajenih drevesih v nasadih. Suha droga je rumenkaste barve in ima značilen vonj in trpek okus. Nepravilno posušena in neprimerno shranjena droga ter stara več, kot eno leto, ima pol manjšo vsebnost učinkovin ter postane rdečkaste barve.
Zanimivosti
Hrastov les je zelo cenjen! Izjemo je obstojen in se uporablja v mizarstvu, parketarstvu, gradbeništvu, ladjedelništvu in za pridobivanje oglja.
Vse vrste so en izmed najbolj pomembnih virov pridobivanja čreslovin!
1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 304, 502, 645, 547, 654, 658, 664 (2021)
2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 128 (2015)
3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 260 (2016)
4. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 609 (2007)
Podatki
- Slovensko ime:
- Hrast (Dob)
- Angleško ime:
- English oak
- Botanično ime:
- Quercus robur L., Quercus petraea (Matt.) Liebl.
- Ph.Eur ime:
- Quercus
- CAS:
- 90082-12-5
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Bukovci (Fagales)
- Družina:
- Bukovke (Fagaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
