Breza, navadna (Betula pendula)
Brezovo listje je zelo učinkovit diuretik, ki ga uporabljamo pri obolenjih ledvic, tudi za izpiranje ledvičnih kamnov in peska, obolenjih mehurja, vodenici in drugih stanjih, ko pride do zastajanja tekočine. Droga ne draži želodca in nima posebnih omejitev glede uporabe. Poleg tega se uporablja še pri revmatskih obolenjih in protinu, ranah, nečisti in aknasti koži. V kozmetiki in farmaciji izvlečke uporabljajo v mazilih, gelih in šamponih.
IME
Slovensko: Navadna breza
Latinsko: Betula pendula Roth.
BOTANIČNI OPIS
Breza je listopadno, enodomno drevo, ki zraste v višino od 15 metrov pa vse do 30 metrov. Mlada drevesa imajo gladko svetlo rjavo do rahlo belo lesketajočo skorjo oziroma lubje, ki se z rastjo debla zadebeli in razpoka. Belo lubje se lupi v vodoravni smeri okrog debla in po tem je breza najbolj prepoznavna. Mlade veje so dolge, tanke in povešene ter polne svetlih bradavic. Brsti oziroma popki so rdeče-rjave barve, lepljivi in imajo vonj po smoli. Listi navadne breze so premenjalno nameščeni, imajo nazobčane robove, so gladki, na zgornji strani so temno zeleni, na spodnji pa svetlo zeleni ter imajo rahlo izstopajoče žile. Cvetovi so moški in ženski in oboji zrastejo v obliki mačice. Cveti od aprila do maja. Plodovi so do 2mm veliki oreščki krilate oblike, ki jih veter v juliju in avgustu, ko dozorijo, raznaša naokoli in s na ta način se breza razmnožuje.
SORODNE VRSTE
Puhasta breza, znanstveno Betula pubescens Ehrh. se uporablja enako kot navadna breza. Botanična kvalifikacija ju je do nedavnega uvrščala po isto ime Betula alba L. Ime je dobila po mladih puhastih poganjkih, ki za razliko od navadne breze, niso povešeni. Listi puhaste breze so rahlo dlakavi in žile na spodnji strani močno izstopajo. Pri nas je navadna breza v naravi bolj pogosta in raste vsepovsod, puhasta pa le na močvirnatih območjih in barjih.
Ko govorimo o navadni brezi, istočasno govorimo tudi o puhasti, saj je njuno delovanje skoraj popolnoma enako in se v zdravilne namene tudi uporabljata enako.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Stari slovani so jo častili, kot sveto drevo, o zgodovini uporabe v zdravilne namene pa ni veliko napisanega. Zapisi segajo šele v srednji vek, ko je sveta Hildergarda iz Bingna priporočala uporabo listnih popkov, za blaženje izpuščajev in tvorb na koži. Kasneje je v ljudskem zrdavilstvu dobila posebno mesto. Uporabljali so jo pri želodčnih in črevesnih krčih, driski, za spomladanske kure, kot diuretik, zdravilo za kašelj in pri raznih kožnih boleznih in stanjih.
ZANIMIVOSTI
Iz debla stare breze se spomladi, lahko pridobiva sok in sicer tako, da se v deblo zvrta luknja, skozi katero po tem po kapljicah priteka sok. Breza skozi svoje korenine dnevno prefiltrira preko 100 litrov vode in na ta način vsrka številna hranila in minerale. V vzhodnoevropskih deželah, kjer imajo tradicijo zbiranja tega soka, ga uživajo svežega ali pa ga fermentirajo, uporabijo za izdelavo kisa, alkohola, vina ali sirupa. Ta sok velja za darilo narave! Uporablja se za razstrupljanje in čiščenje telesa, jeter in ledvic, pri raznih dietah in želodčnih težavah.
UPORABNI DELI
- MLADI LISTI
V zdravilne namene uporabljamo mlade liste, maja po cvetenju. Vsebujejo mnogo telesu koristnih snovi in veliko vitamina C.
- POPKI
Nabiramo popke pred cvetenjem in jih v senci, na hitro posušimo ter primerno shranimo. Vsebujejo eterično olje, vitamina C pa ne. Ta nastane šele v listih.
- SKORJA
Uporablja se skorja mladih vej, ki jo sušimo. Vsebuje olje, čreslovine, betulin in betulinsko kislino, ki sta močna antioksidanta.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Brezo uporabljamo notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se najpogosteje uporablja tekoče pripravke za uživanje. Za zunanjo uporabo se ravno tako uporabljajo tekoči in poltrdni pripravki za lokalno nanašanje. Brezovo listje je dokazano zelo učinkovit diuretik, ki ga uporabljamo pri obolenjih ledvic, mehurja, vodenici in drugih stanjih, ko pride do zastajanja tekočine. Poleg tega je zelo učinkovita tudi pri revmatskih obolenjih in protinu. Čaje, čajne mešanice in kopeli si pripravljamo tudi v primeru kroničnih kožnih obolenj, nečisti in aknasti koži ter lišajih. V kozmetični farmaciji se uporabljajo izvlečki v mazilih, gelih in šamponih, za kožo in lase.
Interna zdravilna uporaba
Pripravke iz brezovih listov uporabljamo za spiranje sečil, tudi kot pomožno zdravljenje pri bakterijskih okužbah sečil. Tekoče pripravke uporabljamo pri vnetjih sečil, obolenjih ledvic in nasploh vseh vodeničnih stanjih. Učinkovita je tudi pri težavah z uriniranjem, katarju mehurja, kroničnih vnetjih kože, nečisti koži, ledvičnih kamnih in pesku. Navadno s pripravki naredimo kuro, ki jo po priporočenem času prekinemo.
Prehranska živilska uporaba
V kulinariki se uporabljajo mladi popki in mladi listi, ki jih dodajamo solatam.
Brezov sok iz debla se pije, kot krepčilo in za čiščenje telesa in krvi. Pripravlja se tudi brezov sirup.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Uporaba v veterini
Čaj in izvleček iz brezovega lubja se uporabljata za izpiranje gnojnih in umazanih ran. Brezov katran pa se uporablja pri raznih kožnih stanjih, tvorih in pri ranah, ki se slabo celijo. Tinktura iz brezovih listov in/ali popkov pa učinkovito blaži otekle sklepe pri domačih živalih.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Danes v ljudskem zdravilstvu breza slavi poseben ugled. Uporabljajo jo za mnoge tegobe in zdravstvena stanja.
Na Balkanu je uporaba, že prej omenjenega soka iz debla, zelo pogosta. Imenujejo ga ˝boza˝ (˝buza˝, ˝musa˝) in ga uživajo svežega, fermentiranega ali pa ga uporabijo, da iz njega napravijo kis, vino, alkohol ali sirup. To uporabljajo kot nek eliksir za boljše počutje, čiščenje telesa in pri mnogih zdravstvenih stanjih, kot zdravilo.
Pri nas poparek s popki uporabljajo, kot zdravilo zoper kašelj. Čaj iz listov breze ali pa čajne mešanice, se uporabljajo pri vodeničnih stanjih, kot diuretik, za blaženje revmatičnih stanj, pri protinu, za odpravljanje ledvičnih kamnov in peska in za splošno dobro počutje. Sveži brezovi listi služijo kot obkladki pri ranah ki se slabo celijo, tvorih in čirih na koži. Kopeli se pipravljajo tako iz listov, kot tudi lubja. Dobro poznan je brezov katran, ki se pridobiva z žganjem brezovega lubja in se ravno tako uporablja pri kožnih boleznih. Brezovo oglje pa je učinkovito zdravilo za zaustavljanje driske .
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Betulae folium: listi
- Betulae cortex: skorja
- Betulae gemmae: popki
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
Primerno za široko interno in zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Posušeni listi vsebujejo manj vitamina C, kot sveži. Vsebujejo flavonolne glikozide, največ hiperozida in druge glikozide kvercentina. Prisotne so drugi druge fenolne spojine. Vsebujejo še 8% katehinskih taninov, 8% sladkorjev, saponozide, grenko snov, čreslovine, smolo in 0,05% eteričnega olja. Vsebujejo betulin in betulinsko kislino, ki sta močna antioksidanta. Prisotne so tudi kalijeve, kalcijeve in druge snovi.
Brezovi popki vsebujejo visoko vrednost eteričnega olja (42 – 46% prostega in 30 – 40% vezanega bicikličnega seskviterpenskega alkohola betuola).
Lubje vsebuje olje, 4 – 15% čreslovin, fitosterol betulin ter betulinsko in betulozerinsko kislino.
Katran vsebuje krezol, kreozol, gvajakol, ksilenol in sledove fenola.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Pilotna, dvojno slepa raziskava, ki so jo izvedli z petnajstimi bolniki, v obdobju 20 dni, z vnetjem spodnjega dela sečil, je dala naslednje rezultate: tisti, ki so prejemali 4 skodelice čaja iz listov breze, je količina mikroorganizmov, zaslužnih za vnetje, padla za 39%. Pri skupini, ki je prejemala placebo pa za 18%. Trije od sedmih, ki so prejemali brezov čaj ter eden od šestih, ki je prejemal placebo, so bili ob koncu raziskave brez znakov okužbe.
V obsežni raziskavi, ki je zajela 1066 bolnikov, z različnimi stanji (73,8 % z okužbo sečil, 14,2 % z razdražljivim mehurjem, 9,3 % z ledvičnimi kamni in 2,7 % z drugimi stanji, povezanimi s sečili), so ugotavljali delovanje suhega vodnega izvlečka listov breze, v različnih odmerkih. 56 % bolnikov, z okužbo sečil, je istočasno prejemalo še antibiotik. Zdravljenje, ki je potekalo od 2 do 4 tedne je pokazalo zanimive izsledke. Pri bolnikih z vnetjem mehurja, ki so prejemali tudi antibiotik, je na koncu raziskave bilo teh brez simptomov 80 %; pri tistih, brez jemanja antibiotika pa 75 %. V skupini bolnikov z razdražljivim mehurjem in ledvičnimi kamni, so simptomi izginili pri kar 65 %. Pri osmih bolnikih ode vseh, so opazili pojav blagih neželenih učinkov .
Iz brezovih listov, popkov ali lubja ali njihovih ekstraktov se pripravljajo tekoči, poltrdni in trdni pripravki.
Čaj iz brezovih listov
Čaj, ki ga v ljudskem zdravilstvu najpogosteje uporabljajo za izločanje seča in pri ledvičnih kamnih ter pesku. Pest svežih listov prelijemo z skodelico vroče vode, pustimo stati 10 minut, precedimo in še toplo popijemo. Čaj ne smemo pogrevati in ga ne sladkamo. Priporočena količina na dan je 2 do 3 skodelice.
Kopel z brezovimi listi
Poparek iz svežih ali posušenih listov lahko dodamo tudi v kopel. Navadno se pri katarju mehurja, kamnih/pesku ledvica ali žolča, kožnih stanjih, nečisti koži in aknah ter revmatičnih stanjih, istočasno izvaja kura pitja čaja in namakanja v kopeli.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Navadna breza raste po Zahodni in Srednji Evropi, Severni Ameriki, najbolj pogosto pa je poseljena v Rusiji, kjer brezov gozd najdemo po skoraj celotnem ozemlju države. V severnih predelih pokrajin so obsežni brezovi gozdovi. V Sloveniji je navadna breza zelo pogosta, puhasto brezo pa najdemo na barjih, na močvirnatih predelih in na Pohorju.
Uporabni deli
Uporabni so prav vsi deli drevesa, razen cvetov. Les je v mizarstvu in drugih panogah, kjer uporabljajo les zelo cenjen. Je srednje težek, srednje mehak in primerno elastičen, le trajen ni tako kot mnoge druge vrste. Je priljubljen tudi za drva, saj les med gorenjem ne poka.
Rastne razmere
Breza je zelo nezahtevna, najraje pa ima vlažna, ampak dobro odcedna tla in sončno lego. Je izredno odporna, tudi proti suši in mrazu.
Žetev
Mlade liste nabiramo maja po cvetenju. Liste lahko uporabimo sveže ali posušene. Vsebujejo mnogo telesu koristnih snovi in veliko vitamina C. Popke nabiramo pred cvetenjem, zgodaj spomladi. Uporabimo jih sveže ali pa jih v senci, na hitro posušimo ter primerno shranimo. Lubje nabiramo v lepem vremenu, z mladih veja in sicer maja in junija. Na Balkanu se iz debla, spomladi, pridobiva sok, ki ga imenujejo ˝boza˝ (˝buza˝, ˝musa˝) in ga uživajo svežega, fermentiranega ali pa ga uporabijo, da iz njega napravijo kis, vino, alkohol ali sirup .
Zanimivosti
Breza je od nekdaj veljala za drevo s posebno, močno energijo. Slovani so jo imeli radi poleg hiše, saj so verjeli da jih ščiti pred slabim. Nosečnice so pred porodom hodile pod brezo in ji molile, da jim omogoči lahek in uspešen porod ter zdravega otroka. V mnogih kulturah breza predstavlja nov začetek.
1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 406, 398, 671 (2021)
2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 81 (2015)
3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 178 (2016)
4. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 218-219 (2020)
5. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 82 (2007)
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadna breza
- Angleško ime:
- Silver birch, European white birch
- Botanično ime:
- Betula pendula Roth.
- Ph.Eur ime:
- Betulae
- CAS:
- 85940-29-0
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Bukovci (Fagales)
- Družina:
- Brezovke (Betulaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
