Žajbelj (Salvia officinalis)

Žajbelj (Salvia officinalis)

Žajbelj uporabljamo za blaženje vnetij v prebavilih, za izboljševanje prebave, preprečevanje vetrov in pri driski. Učinkovito zmanjšuje potenje, zdravi vnetje na koži in sluznicah in ga pogosto uporabljamo za grgranje pri vnetju ustne votline in žrela. V raznih pripravkih se uporablja kot sredstvo, ki blaži srbečico po pikih žuželk.

Priljubljeno kot
Zdravilna rastlina (H)

IME

Slovensko: Žajbelj
Latinsko: Salvia officinalis L.
Ostala ljudska imena: čistec, kadulja, vrtni žajbel, žajbel, žavbej, žlahtni žajbel

BOTANIČNI OPIS

Žajbelj je trajnica, visok je do 80 centimetrov. Po obliki rasti je pol-grmiček. Gosto olistano steblo je štirirobo, razvejano, volnato dlakavo, na dnu olesenelo. Nasprotno nameščeni listi so hrapavi, dlakavi, pecljati in jajčaste oblike. Listni rob je nazobčan. Na spodnji strani listov so dobro vidne žile. Cvetovi so dvoustnati, rožnati, beli ali modrovijoličasti, nameščeni v vretencih, po šest do deset skupaj. Oprašujejo jih čebele. Žajbelj izvira iz južne Evrope. Listi imajo oster, aromatičen vonj in trpek, grenek okus.

SORODNE VRSTE

Obstaja več vrst v rodu kadulja (Salvia). Žajbelj je sorodnik muškatne kadulje (Salvia sclarea) in travniške kadulje (Salvia pratensis). Muškatno kaduljo so včasih gojili v samostanskih vrtovih. Ima nekoliko šibkejše delovanje od žajblja, uporabljali pa so jo podobno. 
Po obliki listov je žajblju nekoliko podoben žajbljasti vrednik (Teucrium scorodonia), ki rast na kislih tleh gozdov in gozdnih robov ter posek, ki naj bi ga včasih uporabljali pri pljučnih obolenjih. 
Obstaja tudi nekaj okrasnih vrst žajblja.

Rožmarin, znanstveno Salvia rosmarinus, je bil včasih uvrščen v rod Rosmarinus in je kot posledica molekularnih fitogenetskih študij, sedaj uvrščen v rod Salvia. Več o rožmarinu in njegovi uporabi v zdravilne namene, si lahko preberete v opisu rastline, ki ga najdete v rubriki 'Izbrane zdravilne rastline'.

TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA

Žajbelj ima dolgo zgodovino uporabe. Je pomembna rastlina iz katere so izdelovali domača zdravila za zdravljenje težav v prebavilih. Preprečuje razvoj mikroorganizmov in blaži vnetje, zato so vodne izvlečke uporabljali za grgranje pri vnetjih v ustni votlini. Žajbelj zmanjšuje potenje in prekomerno izločanje sline. Imel naj bi pozitivne učinke tudi na kognitivne sposobnosti. Njegovo delovanje so preizkušali pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni.

ZANIMIVOSTI

Ime rodu žajblja izvira iz latinske besede »salvarem,« ki pomeni rešiti ali pozdraviti. Liste žajblja lahko, poleg redne higiene, uporabimo za odstranjevanje oblog iz zob in masiranje vnetih dlesni. 

UPORABNI DELI

- LIST

V zdravilne namene uporabljamo liste žajblja, ki jih posušimo in narežemo na ustrezno velikost glede na namen uporabe. Celi, posušeni listi morajo vsebovati najmanj 12 mililitrov na kilogram eteričnega olja, narezani listi pa najmanj 10 mililitrov na kilogram.

NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE

Notranje žajbelj uporabljamo za blaženje vnetij v prebavilih, za izboljševanje prebave, preprečevanje vetrov, pri driski in za zmanjševanje potenja. Zunanje ga uporabljamo za zdravljenje vnetij na koži in sluznicah in ga pogosto uporabljamo za grgranje pri vnetju ustne votline in žrela. Blaži tudi srbečico po pikih žuželk.

Interna zdravilna uporaba

Žajbelj se uporablja notranje za zdravljenje vnetja želodca in črevesja ter okužb v prebavilih. Izboljša prebavo, ker pospeši izločanje prebavnih sokov. Zavira nastajanje sline in zmanjša delovanje znojnih žlez, s čimer zmanjšuje potenje. Uporablja se pri prebavnih motnjah, za zmanjševanje vetrov, ter pri driski.

Prehranska živilska uporaba

Uporablja se sveže ali kuhane liste. Listi so močno aromatični in so dobra začimba v kulinariki. Spodbujajo prebavo, zato se jih pogosto dodaja mastni hrani, pri kateri izboljša okus, hkrati pa spodbudi izločanje prebavnih sokov. Cvetove in mlade liste se uživa sveže, lahko jih vložimo ali skuhamo. Cvetove lahko potresemo po solati, da izboljšamo videz in dodamo aromo. Iz suhih ali svežih listov se pripravlja tudi čaj kot napitek, ki hkrati izboljša prebavo.

Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba

Iz žajblja se izdeluje pripravke za izpiranje ust in grla, pri vnetjih in okužbah sluznice. Izdeluje se pripravke za lajšanje bolečine in srbečice po pikih žuželk, za zdravljenje okužb kože ter izcedka iz nožnice.

Uporaba v veterini

Pripravke iz žajblja se v veterini uporablja za pospeševanje celjenja gnojnih ran, pri prebavnih težavah in kolikah. Žajbelj izkazuje tudi velik potencial za zdravljenje kožnih obolenj in vnetja zunanjega ušesa pri psih.

ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI

Žajbelj so uporabljali pri težavah s prekomernim potenjem, ki lahko predstavlja problem predvsem v puberteti in meni. Pomagal naj bi tudi pri prekomernem nočnem potenju. Z njim so si pomagali pri prekomernem izločanju sluzi v dihalih in želodcu. Zdravili so vnetja želodca, črevesja, jeter in sečil. Poparek žajblja so grgrali pri vnetju sluznice v ustih in grlu in pri vnetih mandeljnih. Žajbljev čaj so pile doječe matere, ko so odstavile otroka, da so zaustavile izločanje mleka. V starih zeliščarskih knjigah obstajajo navedbe, da so pripravke iz žajblja pili proti bolečinam v kolku. Z njim so zdravili rane, gnojne čire na koži in pike žuželk. Sveže liste so žvečili pri vnetih dlesnih.

DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI

- Salviae folium: list žajblja

OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJUE

-zavira nastanek vnetij prebavil
-ureja prebavo
-preprečuje vetrove
-pomaga pri driski
-zmanjšuje potenje
-zdravi vnetje na koži in sluznicah
-blaži srbečico po pikih žuželk

Primerno za široko interno in zunanjo uporabo.

ZDRAVILNE UČINKOVINE

List žajblja vsebuje flavonoide, tanine, diterpene, triterpene, steriode in eterično olje.

Flavonoidov je okrog 1.1%. Večinoma gre za flavone in njihove glikozide. Salvigenina je 1 do 3%, veliko je derivatov apigenina in luteolina.

Taninov je od 3 do 8% med njimi je pomembna rožmarinska kislina.

Žajbelj vsebuje diterpensko grenčino karnozol. Od triterpenov so dokazali ursolno kislino, ki jo je do 3,5%, ter oleanolno kislino, poleg tega pa še triterpenska alkohola, alfa in beta amirin ter germanikol.

Od steroidov sta prisotna stigmasterol in beta-sitosterol.

Eteričnega olja je do 3%. Pretežno je sestavljeno iz alfa in beta tujona. Pomembni molekuli sta še kafra in 1,8-cineol, ter seskviterpeni alfa humulen, beta-kariofilen in viridiflorol.

POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ

Učinkovitost žajblja pri zdravljenju virusnega vnetja sluznice žrela so preizkusili v randomizirani, dvojno slepi, s placebom kontrolirani klinični študiji. V študiji je sodelovalo 286 udeležencev. Uporabili so pripravek iz žajblja v obliki razpršila ter placebo. Merili so zmanjšanje bolečine v žrelu. Vsakega pacienta so spremljali tri dni. Ugotovili so, da je bila učinkovitost pršila z izvlečkom žajblja bistveno boljša od placeba. Opazili so le malo neželenih učinkov, kot so suha sluznica žrela in blag pekoč občutek. Raziskovalci so zaključili, da je pršilo z ekstraktom iz žajblja učinkovit in varen način zdravljenja vnetja sluznice žrela.

V klinični študiji so testirali učinkovitost ustne vode z izvlečkom žajblja pri zmanjševanju kolonij bakterije Streptococcus mutans, ki povzroča nastanek zobnih oblog. V študiji je sodelovalo 70 deklet. Dekleta so razdelili v dve skupini. Prva skupina je prejemala ustno vodo z izvlečkom žajblja, druga skupina pa placebo ustno vodo brez izvlečka. Dekletom so vzeli bris s površine zob pred začetkom in po 21 dneh uporabe testnega ali kontrolnega pripravka. Bris so poslali na mikrobiološko analizo, kjer so določali število kolonij, ki so se razvile po nanosu brisa na gojišče. V skupini, ki je uporabljala ustno vodo z izvlečkom žajblja je bilo v vzorcih pred uporabo ustne vode povprečno 3900 kolonij, po uporabi ustne vode pa le 300. V kontrolni skupini pa je bilo na začetku 4400 kolonij, po uporabi placebo ustne vode pa 4000. Zmanjšanje med testno in kontrolno skupino je bilo statistično značilno. Raziskovalci so zaključili, da je ustna voda z izvlečkom žajblja učinkovita pri zmanjševanju števila bakterij Streptococcus mutans v zobnih oblogah.

Žajbelj se v zdravilne namene uporablja v obliki tekočih in poltrdnih pripravkov. Eterično olje se uporablja v parfumeriji. Dodaja se ga tudi kozmetičnim izdelkom, milom in zobnim pastam.

Tonik z žajbljem za nego las

Tonik se uporablja za izpiranje las. Poveča prekrvavitev lasišča, pomaga odstraniti luske in odmrlo kožo in daje lasem sijaj. Uporabljamo ga pri problemih s prhljajem, pri luskavici lasišča in pri krhkih, poškodovanih laseh. Za pripravo tonika potrebujemo polno pest posušenih listov koprive, polno pest posušenih listov žajblja, polno pest posušenih listov rožmarina, liter vrele vode in 50 mililitrov jabolčnega kisa. Posušene liste vseh treh rastlin damo v lonec in jih prelijemo z litrom vrele vode. Pokrit lonec pustimo stati 10 do 15 minut, potem tekočino precedimo skozi gosto cedilo ali gazo. Pustimo, da se izvleček ohladi. Izvlečku dodamo 50 mililitrov kisa in dobro premešamo. Prelijemo v primerno posodo, da bomo z njo lahko sprali lase. Lase umijemo in speremo. Potem ji speremo še s sveže pripravljenim tonikom. Tonika ni potrebno izpirati. Lase posušimo in oblikujemo, kot smo navajeni. 



  Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.

Rastišče in razširjenost

Žajbelj raste na sončnih skalnatih področjih obmorskih krajev. Pogosto je gojen v vrtovih. Prilagojen je na kamnita, plitka tla in vroča, sušna rastišča. Raste v Evropi, predvsem v Sredozemlju, jugo-vzhodni Aziji, v centralni in južni Ameriki.

Uporabni deli

Za uporabo v zdravilne namene gojimo liste žajblja. Semena gojimo z namenom razmnoževanja rastlin. Cvetove gojimo za uporabo v kulinariki. Žajbelj lahko gojimo tudi kot okrasno rastlino.

Rastne razmere

Žajbelj uspeva na sončnih legah, v dobro odcednih, peščenih tleh. Najraje ima lahka, apnenčasta tla. Razvita rastlina je zelo odporna na sušo. Občutljiv je na pozebo in premokra tla. V kislih in težkih tleh raste le s težavo. Je dobra pokrivna rastlina za sončne lege, vendar je rastline prvi dve leti potrebno pleti, da se dovolj razvijejo. Žajbelj razmnožujemo s semeni, ki jih sejemo spomladi. Semena kalijo dva do tri tedne. Lahko ga razmnožujemo tudi s pomočjo potaknjencev. Sadilna razdalja je 60 centimetrov. Rastlina z leti izgublja na kakovosti. Najboljše jo je menjati na vsake štiri leta. Pozno spomladi rastline obrežemo, da ohranijo vitalnost in obliko. Dobro uspeva skupaj z rožmarinom. Njegovo rast preprečuje pelin. Slabo uspeva tudi v bližini bazilike, vinske rutice, kumar in buč.

Žetev

Nabiramo liste žajblja pred cvetenjem in jih posušimo, za kasnejšo uporabo. Liste lahko nabiramo tudi sveže, sproti, vse leto.

Zanimivosti

Žajbelj je medovita rastlina. Iz žajblja in drugih kadulj čebele izdelujejo žajbljev med, ki ima rahlo grenak okus. Rastoča rastlina naj bi odganjala insekte na posevkih zelja in korenja. Dodajamo ga k mešanici zelišč za pospeševanje razgradnje komposta.

OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI

Žajbelj in pripravke iz njega lahko uporabljamo le krajši čas, saj je žajbelj pri močno preseženih odmerkih ali pri dolgotrajni uporabi lahko strupen! Prekoračitev odmerkov, ki traja dlje časa privede do neželenih učinkov kot so suha usta, pospešen srčni utrip, močno znojenje in omedlevica.

Eterično olje žajblja vsebuje tujon, ki lahko poškoduje možgane!

Ne uporabljajte notranje, če ste nagnjeni h konvulzijam.

Ni primeren za uporabo pri epileptikih.

Žajbelj vpliva na menstrualni cikel, zato ni primeren za uporabo med nosečnostjo! Znano je, da se je v ljudskem zdravilstvu žajbljev čaj priporočal doječim materam, kar pa stroka ne podpira, saj pitje žajbljevega čaja zmanjša izločanje mleka. Je pa zato primeren za uživanje ob odstavitvi otroka, ker zmanjša možnosti zastajanja mleka in vseh težav povezanih s tem.

Kljub temu, da žajbelj kot rastlina spada v kategorijo namena "Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)", to ne velja za alkoholni izvleček (tinkturo) žajblja. Le-ta spada v kategorijo namena "Rastline nemenjene uporabi z omejitvami (Z)". Nekatere vrste žajblja, vključno z navadnim žajbljem (Salvia officinalis), vsebujejo kemikalijo imenovano tujon. Preveč tujona lahko povzroči epileptične napade ter poškoduje jetra in živčni sistem. Tujon je zelo dobro topen v alkoholu ter skoraj netopen v vodi.

1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 262, 15 (2021)

2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 327 (2015)

3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 131 (2016)

4. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 129 (2020) 

5. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 717 (2007)

6. Howard M.; Traditional Folk Remedies: A Comprehensive Herbal; Century (1987)

7. Akacha B.B., Et al.; Sage (Salvia officinalis L.): A botanical marvel with versatile pharmacological properties and sustainable applications in functional foods; South African Journal of Botany; Vol. 169, p. 361-382 (2024)

8. Abd El-Hack M.E., Et al.; Beyond traditional uses: Unveiling the epigenetic, microbiome-modulating, metabolic, and nutraceutical benefits of Salvia officinalis in human and livestock nutrition; Journal of Functional Foods, Vol. 128 (2025)

Podatki

Slovensko ime:
Žajbelj
Angleško ime:
Sage
Botanično ime:
Salvia officinalis L.
Ph.Eur ime:
Salviae officinalis
CAS:
8022-56-8 | 84082-79-1
Kraljevstvo:
Rastline (Plantae)
Skupina:
Semenke (Spermatophyta)
Deblo:
Kritosemenke (Angiospermae)
Razred:
Dvokaličnice (Magnoliopsida)
Red:
Ustnatičevci (Lamiales)
Družina:
Ustnatice (Lamiaceae)
Kategorija namena:
Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
Področja uporabe:
Interno ○ & Zunanje ●