Janež, sladki (Pimpinella anisum)

UPORABNI DELI

- PLOD

Plodove janeža poberemo ob polni zrelosti in jih cele posušimo. Imajo prijeten vonj po anetolu. Pogosto je na plodu rahlo ukrivljen, tanek in tog ostanek cvetnega peclja. Plod janeža mora vsebovati vsaj 20 mililitrov eteričnega olja na kilogram suhih plodov. Plodovi janeža se uporabljajo za pripravo tekočih in trdnih pripravkov.

- ETERIČNO OLJE

Eterično olje janeža je svetla, brezbarvna do bledo rumena tekočina. Pridobiva se iz zrelih suhih plodov, z vodno destilacijo. Prijeten vonj je posledica visoke vsebnosti anetola. Plodovi vsebujejo od 1,5 do 6 v/w% eteričnega olja. Kakovostno eterično olje vsebuje čim manj oksidacijskih produktov anetola; anisaldehida, anizalketona in anizinske kisline. Za uporabo naj bo sveže. Staro eterično olje vsebuje veliko oksidacijskih produktov, ki imajo lahko neželene učinke.

NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE

Sladki janež se uporablja notranje in zunanje. Notranje za redčenje sluzi v pljučih, pomoč pri izkašljevanju in spročšanje krčev v dihalih. Ravno tako se uporablja za blaženje želodčnih in lrevesnih krčev in za odvajanje vetrov. Zunanje je eterično olje uporablja za mazanje prsnega koša pri vnetjih dihal in zasluzenosti ter v kozmetiki.

Interna zdravilna uporaba

Prehranska živilska uporaba

Mladi listi se lahko uporabljajo sveži ali kuhani. Kuhanim jedem, se dodajo čisto na koncu priprave, da ne izgubijo vonja. Cela rastlina in plodovi se uporabljajo za odišavljanje svežih jedi, solat, sadnih jedi in pudingov.
Plodovi janeža se uporabljajo kot začimba. Dodaja se jih juham, pitam, kruhu, tortam in sladicam za izboljšanje okusa. Eterično olje se uporablja za odišavljanje sladoledov, žvečilnih gumijev, vloženih jedi in slaščic.

Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba

Eterično olje se dodaja mazilom za mazanje na prsni koš, pri vnetjih dihalnih poti, za redčenje goste sluzi in pospeševanje njenega izločanja. Eterično olje se uporablja tudi kot dodatek zobnim pastam in ustnim vodam za izboljšanje okusa, v parfumeriji in pri pripravi mil.

Uporaba v veterini

Pri živalih se janež uporablja pri črevesnih krčih. Plodove se primeša krmi. S tem se tudi izboljša prebavo živali. Pripravek z eteričnim oljem janeža se uporablja za vtiranje v kožo, proti ušem in pršicam. Po nekaterih navedbah naj bi v prah stolčeni plodovi pomagali pri pljučnici domačih živali.

ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI

Plodove janeža so uporabljali za zmanjševanje bolečin pri menstruaciji in za pospeševanje izločanja mleka pri doječih materah. Z vodnimi izvlečki so si lajšali težave pri prehladnih obolenjih, za lažje izkašljevanje goste sluzi. Z njimi so zdravili težave pri astmi, oslovskem kašlju in pljučnih obolenjih. Čaj pomaga zaustaviti kolcanje. Pomaga pri prebavnih motnjah in slabosti, črevesnih krčih, preprečuje napenjanje in nastanek vetrov.

Iz zgodovine obstaja zanimiv postopek za odpravljanje glist pri otrocih, pri katerem so janeževa semena zmešali z naribanim korenčkom. Izvlečke so uporabljali zunanje za zdravljenje garij in uši. V vodi skuhane plodove so uporabljali pri nespečnosti, zaprtju in nevroloških motnjah.

DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI

- Anisi fructus: plod
- Anisi aetheroleum: eterično olje

OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE

- redči sluz
- pospešuje izkašljevanje (ekspektorant)
- blaži krče
- odvaja vetrove

Primerno za široko interno in zunanjo uporabo.

ZDRAVILNE UČINKOVINE

Plodovi janeža vsebujejo flavonoide, kumarine, eterično olje, triterpene in fitosterole.

Flavonoidi so flavonskega in flavonolnega tipa. Prisotni so prosti flavonoidi, ter njihovi O in C glikozidi. Apigenin, luteolin, kvercetin, rutin, izoorientin in izoviteksin.

Od kumarinov so prisotni umbeliferon, skopoletin, umbeliprenin in furanokumarin bergapten.

Eteričnega olja je od 2% do 6%. Glavna komponenta je trans-anetol, ki ga je od 80% do 95%. Prisotni so še beta-kariofilen, estragol, anisaldehid, anizinska kislina, linalool, acetaldehid, limonen, krezol, alfa-pinen, bisabolen, farnezen, miristicin in kurkumen.

Plodovi vsebujejo tudi triterpen beta-amirin in fitosterol stigmasterol.

POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ

Učinek janeža pri lajšanju vročinskih oblivov v menopavzi so ugotavljali v klinični študiji z 72 udeleženkami. Udeleženke so razdelili v testno in kontrolno skupino. Testna skupina je trikrat na dan prejemala kapsule z janežem, kontrolna skupina pa je trikrat na dan prejemala kapsule s škrobom. Študija je trajala 4 tedne. Pred začetkom poskusa so 2 tedna ugotavljali jakost in frekvenco vročinskih oblivov, pri vsaki udeleženki. Udeleženke so svoje stanje ocenjevale na podlagi vprašalnika. Rezultate so analizirali s pomočjo ANOVA in studentovega t-testa. Po prenehanju poskusa so še štiri tedne spremljali stanje udeleženk.

V testni skupini je bila frekvenca vročinskih oblivov pred jemanjem kapsul 4,21%, intenziteta pa 56,21%. Po štirih tednih jemanja je bila frekvenca 1,06%, intenziteta pa 14,44%. Učinek je trajal tudi še štiri tedne po koncu poskusa, ko so spremljali odzive. Razlika v testni skupini je bila statistično in klinično značilna. V kontrolni skupini ni bilo razlik v frekvenci in intenziteti vročinskih oblivov pred in po jemanju kapsul. Raziskovalci so zaključili, da je janež učinkovit pri lajšanju intenzitete in frekvence vročinskih oblivov pri ženskah v menopavzi.

Iz janežovih plodov izdelujemo čajne mešanice in pridobivamo eterično olje.

Janežev čaj pri prebavnih motnjah

Za pripravo čajne mešanice potrebujemo 40 gramov listov žajblja, 30 gramov strtih plodov janeža in 30 gramov listov poprove mete. Rastlinski material natehtamo, stresemo v posodo in homogeno premešamo. Za pripravo poparka vzamemo dve do tri čajne žlice mešanice in jih prelijemo z 200 mililitri vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 10 minut, potem precedimo. S toplim poparkom izpiramo ustno votlino in grgramo, tri do petkrat na dan. Poparek vsakič pripravimo svež.

Čajna mešanica pri vnetju ustne votline in mandljev

Čaj uporabljamo pri raznih težavah želodca, predvsem čirih v želodcu in na prebavilih ter vnetjih želodčne sluznice. Pripravimo ga tako da eno do dve čajni žlici suhih cvetov prelijemo z skodelico vrele vode (80 C). Pustimo stati pokrito 10 minut in precedimo in pijemo do 4 skodelice na dan.  

  Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.

Rastišče in razširjenost

Janež izvira iz Sredozemlja, Egipta in Male Azije. Razširjen je v Rusiji, srednji Evropi in na Balkanu.

Uporabni deli

Rastne razmere

Janež uspeva na toplih rastiščih z veliko sonca. Na senčnih rastiščih ne raste dobro. Rastišče mora biti dovolj vlažno, še posebej v času cvetenja, saj sicer upade pridelek. Najbolje uspeva na globokih, lahkih, dobro odcednih, apnenčastih, s hranili založenih tleh. V težkih glinenih in kislih močvirskih tleh daje slabe pridelke. Najbolj ustrezen pH tal je med 6 in 7,5.
Pri pridelovanju janeža se poslužujemo kolobarja. Janež je dobra pred-kultura vsem poljščinam, sejemo pa ga za posevki okopavin, žit ali silažne koruze. Ne pridelujemo ga na isti površini za kobulnicami, kot na primer za koriandrom. Ne prenaša monokulture. Na isto mesto ga lahko posejemo šele čez tri leta. Zemljišče pognojimo s hlevskim gnojem, preorjemo in spomladi na fino obdelamo pred sejanjem.

Janež razmnožujemo s semenom. Sejemo ga marca z direktno setvijo, ko temperatura tal doseže 8°C. Presajanja ne prenaša dobro, zato se ne poslužujemo vzgoje preko sadik. Seme je pred setvijo priporočljivo izpostaviti nizkim temperaturam, saj je potem pridelek boljši. Sejemo 2 do 3 centimetre globoko. Razmak med vrstami naj bo med 25 do 40 centimetri. Pri manjši medvrstni razdalji obstaja nevarnost poleganja. Po setvi je potrebno redčenje in okopavanje 2 do 3 krat v rastni dobi.
POZOR! V posevku janeža se lahko pojavi pikasti mišjak (Conium maculatum), ki je močno strupena rastlina in jo je potrebno nemudoma odstraniti.
Na janežu se lahko pojavijo gosenice in listne uši. Posevek lahko napade parazitska gliva plesen kobulnic (Plasmopara nivea) in rja (Puccinia pimpinellae).

Žetev

Plodovi janeža začnejo zoreti 6 do 8 tednov po cvetenju. Dozorevajo zelo neenakomerno.
Žanjemo jih večkrat letno, ko se obarvajo temno-sivo. Nabiramo jih v suhem vremenu. Kobule porežemo in jih posušimo v toplem, suhem in zračnem prostoru, nato plodove posmukamo s stebel. Uskladiščimo jih v zrakotesnem kozarcu iz temnega stekla .

Zanimivosti

Cvetovi tvorijo veliko nektarja, zato je janež dobra medonosna rastlina. Janež je dobra spremljevalka drugih vrtnin, ker odganja listne uši. Cvetovi janeža privabljajo muhe trepetavke in parazitske ose, ki napadajo mnogo vrtnih škodljivcev. Dobro uspeva skupaj s koriandrom.

OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI

1. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 131 (2015)

2. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 248 (2016)

3. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 39 (2007)

4. Howard M.; Traditional Folk Remedies: A Comprehensive Herbal; Century (1987)