Lakota, prava (Galium verum)
Pri nas se prava lakota uporablja le v ljudskem zdravilstvu, kjer je zelo cenjena. Notranje jo uporabljamo za zdravljenje vseh ledvičnih in jetrnih boleznih, pri težavah z želodcem in črevesjem, boleznih dihal, težavah z mehurjem in slabokrvnosti. Zunanje pa velja za univerzalno zdravilo za kožo in skoraj vsa kožna stanja in bolezni, tudi kronična. Uporablja se pri lišajih, ekcemih, izpuščajih, ranah, otrdlinah, tvorbah, aknah in turih ter luskavici in kožnem raku.
IME
Slovensko: Prava lakota
Latinsko: Galuim verum L.
Ostala ljudska imena: divji lan, dremota, dremovka, kolenc, kršlimpovka, lakota, mlekosleda, mrtva torica, obročkovina, podremovec, rumena mračnica, rumena lakota, rumenjak, slama Marije device, slipavka, strdenka, zlatenica
BOTANIČNI OPIS
Prava lakota je zelnata trajnica, ki zraste v višino od 20 do 120 cm. Razvije več stebel, ki so štiriroba in posuta s kratkimi dlačicami. Igličasti listi so majhni, s spodvihanim robom, na zgornji strani temno zeleni, na spodnji pa belkasto dlakavi. Na stebla so nameščeni vretenasto, kjer je v vsakem vretenu od 6 do 12 listov. Rumeni cvetovi so majhni in rastejo v socvetju na koncu stebel, imajo štiri venčne liste in močno dišijo po medu.
SORODNE VRSTE
Poznamo veliko vrst lakote, pa tudi sorodnice perle, borščevke in dermote. Tradicionalno se bolj ali manj vse uporabljajo.
Med najbolj znanimi in uporabnimi v zdravilstvu so:
Dišeča lakota (Galium odoratum), ki je znana tudi pod imenom dišeča perla. Je trajnica, ki ima bele cvetove in je učinkovit repelent. V ljudskem zdravilstvu se uporablja za pomirjanje, lajšanje depresije, pri migrenah ter vodenici in jetrnih obolenjih. V nekaterih državah jo uporabljajo v žganjarstvu in pivovarstvu in tudi slaščičarstvu.
Plezajoča lakota (Galium aparine L.) je plezalka z zeleno belimi cvetovi, ki se v ljudskem zdravilstvu uporablja enako, kot prava lakota. Za blaženje skoraj vseh kožnih bolezni in stanj (tudi kožnega raka), pri želodčnem ali črevesnem katarju, pri težavah z ledvicami in jetri, vodenici, bolečem uriniranju in vnetju mehurja in epelipsiji. Na irskem se uporablja kot kavni nadomestek.
Navadna lakota (Galium mollugo L.) je trajnica z drobnimi belimi cvetovi, pri kateri v času cvetenja nabiramo socvetja. Poznamo jo tudi pod imenom bela lakota. V ljudskem zdravilstvu se uporablja enako, kot plezajoča in prava lakota. Listi in cvetovi (na začetku cvetenja) se uporabljajo tudi v kulinariki .
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Prava lakota se priporoča pri skoraj vseh ledvičnih in jetrnih boleznih, ledvičnih kamnih, pri težavah s trebušno slinavko in vranico, vnetjih želodčne in črevesne sluznice, pri boleznih dihal, vodenici, katarju mehurja, bolečem uriniranju in slabokrvnosti. V ljudski medicini velja, da čaj iz prave lakote 'čisti kri'. Sveži sok pa je najboljše zdravilo za vse kožne bolezni in stanja. Sok bodisi nakapajo na kožo ali pa ga pomešajo z maslom in nanesejo na kožo. Sok se lahko tudi uživa. Uporablja se pri lišajih, ekcemih, izpuščajih, ranah, otrdlinah, tvorbah, aknah in turih ter luskavici in kožnem raku. Slednje odsvetujemo, pred obiskom zdravnika!
ZANIMIVOSTI
Angleško poimenovanje prave lakote je 'Lady's bedstraw', kar v prevodu pomeni 'slamnjač za dame'. Predvideva se, da ime izhaja iz časov, ko so s posušeno lakoto polnili žimnice, pa tudi vzglavnike in odeje, ker naj bi slama ščitila nosečnico in / ali mamo z dojenčkom. Obstaja pa tudi teorija, da vonj slame odganja bolhe in insekte, kar ravno tako razloži izbiro polnila.
Skandinavci pa so jo poimenovali 'Friggina trava' po nordijski boginji Frigg, zaveznici poročenih žensk. Lakoto so uporabljali pri porodu, ker so verjeli, da lajša bolečine in sam porod.
Romunsko ljudsko izročilo pa pravo lakoto - Sânziánâ (pomeni 'dobra vila') povezuje s kresnimi vilami, ki naj bi na kresovanju ob poletnem solsticiju, dale rastlinam posebne in zdravilne moči. Festiva nabiranja zdravilnih rastlin, ki ga še vedno priredijo vsako leto, se imenuje Sânziene.
UPORABNI DELI
- CVETOČA ZEL
V zdravilne namene uporabljamo cvetočo zel, ki jo nabiramo v toplem in suhem vremenu, v opoldanskih urah. Naberemo zgornji del rastline, kjer je največ cvetov (približno 15 cm). Svežo cvetočo zel se lahko uporabi za pripravo soka, ki je vsestransko zdravilo za kožo ali pa se jo na hitro in dobro posuši.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
prava lakota se uporablja notranje in zunanje. V ljudski medicini je pogosto uporabljena, v sodobni farmaciji in medicini pa ni priznana. Za notranjo uporabo se uporablja tekoče pripravke. Za zunanjo uporabo pa tekoče in poltrdne pripravke, ki se jih nanese lokalno na prizadeto mesto. Pri nas se prava lakota uporablja le v ljudskem zdravilstvu, kjer je zelo cenjena. Notranje jo, v ljudskem zdravilstvu, uporabljamo za zdravljenje vseh ledvičnih in jetrnih boleznih, težavah z želodcem in črevesjem, boleznih dihal, težavah z mehurjem in slabokrvnosti. Zunanje pa velja za univerzalno zdravilo za kožo in skoraj vsa kožna stanja in bolezni, tudi kronična.
Interna zdravilna uporaba
S pripravki iz prave lakote se v ljudskem zdravilstvu zdravi skoraj vse ledvične in jetrne bolezni. Uporablja se tudi pri ledvičnih kamnih, pri težavah s trebušno slinavko in vranico, vnetjih želodčne in črevesne sluznice, pri boleznih dihal, vodenici, katarju mehurja, bolečem uriniranju in slabokrvnosti.
Prehranska živilska uporaba
Liste prave lakote v kulinariki uporabljamo tako, kot liste mlade špinače, ali pa jih dodamo v špinačne in druge jedi. Pražena semena se uporabljajo kot kavni nadomestek. Uporabimo jo lahko za pripravo mnogih svežih in kuhanih jedi in sokov, žganja ali likerja.
Včasih se je uporabljala namesto sirila pri izdelavi sira. Manjši sirarji na Škotskem, naj bi jo uporabljali še danes. Ne samo da deluje, kot sirilo, siru da tudi značilno barvo.
Iz cvetov se lahko pridobi rumena barva za živila, iz spodnjega dela stebel in korenine pa rdeča barva.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Ni znane uporabe v kozmetične namene.
Uporaba v veterini
Za zdravljenje kožnih bolezni živali, se uporablja sok iz sveže cvetoče zeli.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Prava lakota ima dolgo zgodovino uporabe v zdravilne namene. Že v srednjem veku je bila zelo cenjena zdravilna rastlina. Pogosto so jo tudi povezovali z božanstvi, predvsem z boginjami plodnosti, ljubezni, zakona in podobno. Germani so jo polagali pod blazine porodnic, da bi jih zaščitila in omogočila lahek in varen porod. Kasneje je bila omenjena v mnogih zapisih priznanih botanikov in zeliščarjev. Pa ne samo prava lakota, tudi plezajoča, ki so ju pogosto uporabljali enako. Pietro Andrea Mattioli, italijanski zdravnik in botanik, je pri notranjih in zunanjih rakastih tvorbah, priporočal pitje čaja iz prave lakote. Carl von Linne, švedski botanik, zdravnik in zoolog jo je priporočal v primeru krčev in božjasti pri otrocih. Veljala je za edinstveno zdravilo za ledvice in jetra ter kot nenadomestlijva pri zdravljenju kožnih stanj. Uporaba v ljudskem zdravilstvu se je ohranila do danes.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
- diuretik pri boleznih ledvic in mehurja
Primerno za notranjo in zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Droga vsebuje kumarine, flavonoide, saponine, čreslovine, citronsko in katehinsko kislino, grenko snov, maščobe in eterično olje .
Iz cvetoče zeli prave lakote se izdeluje čaje, poparke, prevretke, obkladke, sveži sok, tinkturo, oljni izvleček, mazila in kreme.
Čaj iz prave lakote
Pripravimo ga iz dveh žličk suhe droge, ki jih prelijemo z 2,5 dcl vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 5 minut. Nato precedimo in še toplo pijemo. Na dan se priporoča 3 skodelice, sveže pripravljenega čaj.
Priporoča se pri vnetju mehurja, bolečem uriniranju, bolečinah zaradi ledvičnih kamnov, za normalno delovanje jeter, pri božjasti in živčno pogojenih boleznih.
Poparek
Poparek pripravljen po zgoraj opisanem postopku lahko uporabimo za obkladke, preliv za umivanje nečiste kože na obrazu ali pa za pripravo kopeli. Za kopel povečamo količino droge in vode. Obkladek in kopel iz prave lakote uporabljamo pri raznih kožnih stanjih in boleznih ali pa za čiščenje nečiste kože.
Macerat iz prave lakote
Pripravimo ga tako, da svežo cvetočo zel na drobno narežemo in jo v steklenki prelijemo z konopljinim ali svetlinovim oljem. Steklenko postavimo v prostor brez direktne sončne svetlobe in konstantne temperature (bolje hladno, kot pretoplo). Po treh tednih vsebino precedimo in pretočimo v temno stekleničko. Hranimo ga v temnem in hladnem prostoru. Uporabljamo ga za blaženje raznih kožnih bolezni in stanj, tudi pri luskavici in ekcemih.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Prava lakota je razširjena po vsej Evropi. Najdemo jo še v Turčiji, Izraelu, v zmernem pasu Azije in na Japonskem, v Novi Zelandiji, Tasmaniji, Severni Ameriki in Kanadi. Pri nas raste na njivah, ob poteh, na suhih travnikih, posekah in svetlih in redkih gozdovih.
Uporabni deli
V zdravilne namene uporabljamo cvetočo zel. V kulinariki se uporabljajo cvetovi, semena in listi. Iz cvetov se lahko pridobi rumeno naravno barvilo, iz korenin in spodnjega dela stebla pa rdeče barvilo.
Rastne razmere
Uspeva na sončnih do polsenčnih rastiščih in potrebuje dobro odcedna ilovnata tla. Najdemo jo tam, kjer je sončno in suho.
Žetev
Cveti vse od junija do začetka oktobra. Cvetočo zel nabiramo, ko je v polnem cvetu, v suhem in toplem vremenu.
Zanimivosti
Prava lakota je izredno medonosna rastlina. Cvetovi imajo močan, sladek vonj, ki privlači opraševalce. Suho zelišče ali slama pa inskete odganja.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Znanih neželenih učinkov in opozoril ni.
Ker kliničnih podatkov o delovanju in učinkovitosti prave lakote ni, je svetovana previdnost pri uporabi.
1. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 166 (2015) - knjiga
2. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 214-215 (2016) - knjiga
3. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 585 (2007) - knjiga
Podatki
- Slovensko ime:
- Prava lakota
- Angleško ime:
- Lady's bedstraw | Yellow bedstraw
- Botanično ime:
- Galium verum L.
- Ph.Eur ime:
- Galii veri
- CAS:
- 90028-84-5
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Košarnice (Asterales)
- Družina:
- Nebinovke (Asteraceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
