Jeglič, pomladanski (Primula veris)

UPORABNI DELI

- CVET

Cvetove pomladanskega jegliča nabiramo s čašo ali brez, odvisno od namena uporabe. Posušiti jih je treba hitro, da ohranijo barvo in izgled. Lahko so celi ali narezani na manjše delce, odvisno od namena uporabe.

- KORENINA

Nabiramo korenine in koreniko pomladanskega in visokega jegliča. Korenina naj bo stara dve leti, takrat je v njej največ saponinov. Posušene korenine so brez vonja.

NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE

Pomladanski jeglič uporabljamo notranje in sicer pri vnetjih zgornjih dihal in zasluzenosti.

Interna zdravilna uporaba

Izvleček iz korenin jegliča pomaga pri redčenju in izkašljevanju goste sluzi v dihalih. Uporabljamo ga pri vnetjih zgornjih dihal in pri kroničnem vnetju dihalnih poti.
Poleg tega pospešuje nastajanje urina in deluje blago odvajalno.

Prehranska živilska uporaba

Cvetove jegliča za prehrano nabiramo marca. Nabiramo jih skupaj s čašami ali brez njih.
Cvetovi so občutljivi, zato jih ne tlačimo. Dodajamo jih solatam in čajnim mešanicam za lepši izgled. Z njimi pripravljamo spomladanske solate. S količino smo zmerni; uživamo jih v manjših količinah. Listi so užitni, dokler so zelo mladi. Kasneje postanejo trdi, dobijo premočen okus in odvajalne učinke. Mlade liste dodajamo prilogam in juham.

Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba

Zunanja uporaba jegliča je redka. V nekaterih virih so navedbe, da so uporabljali losjon z izvlečkom jegliča pri aknah, mozoljih in manjših ranah na koži. Z oljnimi izvlečki cvetov so zdravili manjše krvavitve in rane na koži. Na koži ublaži bolečino in pospeši celjenje ranic, prask, odrgnin, ozeblin in žuželčjih pikov. Ta uporaba ni dokazana.

Uporaba v veterini

Pomladanski jeglič se ne uporablja v veterini. Vrsta Primula vulgaris naj bi bila strupena za pse in mačke. Povzročila naj bi prebavne težave, bruhanje in drisko.

ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI

V zgodovini naj bi pomladanski jeglič uporabljali za zdravljenje krčev, revmatičnih bolečin in paralize. Čaj iz hitro prevretih korenin so uporabljali za zdravljenje ledvic in ledvičnih kamnov. Korenino so uporabljali tudi kot odvajalo. Čaj iz cvetov so uporabljali pri nespečnosti in živčni napetosti. Največ pa se je rastlina uporabljala pri vnetjih dihal, oslovskem kašlju in pljučnici. Poskušali so zdraviti tudi astmo.

DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI

- Primulae flos: cvet pomladanskega jegliča
- Primulae radix: korenina pomladanskega jegliča

OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE

- pospešuje in olajšuje izkašljevanje (ekspektorant)
- lajša krče (antispazmodik)
Primerno za interno uporabo.

ZDRAVILNE UČINKOVINE

Pomladanski jeglič vsebuje ogljikove hidrate, fenole in fenolne glikozide, kinone, triterpenske saponine, eterično olje, flavonoide in tanine.

Od ogljikovih hidratov so prisotni galakturonska kislina, arabinoza, glukoza, galaktoza, ksiloza, ramnoza in vodotopni polisaharidi, ki jih je od 6,2 do 6,6%.

Fenolnih glikozidov je do 2,3%. Znana predstavnika sta primulaverin in primverin.

Od kinonov so dokazali primin.

Rastlina vsebuje triterpenske saponine oleananskega tipa. Največ jih je v koreninah, do 10%. V pravih in čašnih listih jih je bistveno manj. Mešanico saponinov so našli tudi v venčnih listih, kjer jih je do 2%. Glavna aglikona saponinov sta priverogenin A in priverogenin B.

Jeglič vsebuje naslednje flavonoide. Gosipetin, kemferol, izoramnetin, apigenin, kvercetin in luteolin.

Od taninov so prisotni proantocianidin B2, epikatehin in epigalokatehin.

Eteričnega olja je zelo malo; 0,1-0,25%.

Listi in čašni listi vsebujejo vitamin C.

POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ

Protivnetni in protimikrobni učinek pomladanskega jegliča je bil testiran v in vitro raziskavi. Iz cvetov pomladanskega jegliča so pripravili suhi izvleček. Ugotavljali so inhibicijo biosinteze prostaglandinov s ciklooksigenazo in inhibicijo biosinteze levkotrienov s humanimi polimorfonuklearnimi levkociti. Spremljali so sproščanje provnetnih citokinov IFN-γ in GM-CSF iz monocitov ob prisotnosti izvlečka. Antivirusni učinek so ugotavljali na rinovirusih in respiratornih sincicijskih virusih. Protimikrobni učinek pa na Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus in Staphylococcus epidermidis.

Izvleček je inhibiral sintezo prostaglandinov in levkotrienov in zmanjševal izločanje citokinov IFN-γ in GM-CSF v odvisnosti od odmerka, iz česar je možno sklepati na močan protivnetni učinek. Učinkovito je zmanjšal virusno replikacijo pri koncentracijah 58 μg/mL in 62 μg/mL. Dokazali so tudi protimikrobno delovanje. Minimalna baktericidna koncentracija je bila določena pri 200 μg/mL. Virusi in bakterije na katerih so testirali učinkovitost izvlečka so prisotni pri okužbah dihal. Pomladanski jeglič se uporablja pri akutnih in kroničnih vnetjih obnosnih sinusov in vnetjih dihalnih poti. Iz raziskave je mogoče zaključiti, da je takšna uporaba smiselna, saj so dokazali protimikroben učinek proti glavnim povzročiteljem, poleg tega pa protivnetno delovanje na več tarčah.

Spomladanska solata s cvetovi pomladanskega jegliča

Za pripravo solate potrebujemo tri dele mladih regratovih listov, tri dele cvetov navadnega jegliča (Primula vulgaris), dva dela listov navadne zvezdice (Stellaria media), en del zelo mladih listov rmana, cvetove marjetice in mlade poganjke plešca. Rastline dobro očistimo, narežemo in premešamo. Česen drobno sesekljamo in ga potresemo po solati. Dodamo olivno olje, limonin sok, poper za aromo in čim manj soli. Premešamo, nadevamo v primerne posodice, okrasimo in postrežemo. 

Čajna mešanica s pomladanskim jegličem pri nespečnosti

V ljudski medicini so jeglič uporabljali pri nespečnosti. Od tam izhaja recept za naslednjo čajno mešanico. Za pripravo te mešanice potrebujemo 48 gramov cvetov pomladanskega jegliča (Primula veris) s čašicami, 24 gramov cvetov sivke, 14 gramov storžkov hmelja, 9 gramov zeli šentjanževke in 5 gramov korenin baldrijana. V veliko posodo natehtamo zdravilne rastline in mešanico homogeno premešamo. Za pripravo čaja vzamemo eno in pol čajne žličke mešanice in jo prelijemo s 150 mililitri vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati deset minut. Potem precedimo. Pijemo še topel čaj, pred spanjem.  

  Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.

Rastišče in razširjenost

Pomladanski jeglič raste v južni, srednji in zahodni Evropi ter osrednji in zahodni Aziji. Najdemo ga na sončnih travnikih, ob gozdnih mejah, v svetlih gozdovih in strmejših pobočjih.

Uporabni deli

Za zdravilne namene gojimo korenine in cvetove pomladanskega jegliča. Semena gojimo z namenom razmnoževanja rastlin. Zelo mlade liste in cvetove gojimo za uporabo v kulinariki. Pomladanski jeglič je tudi lepa okrasna rastlina.

Rastne razmere

Pomladanski jeglič raste na pustih rastiščih na apnenčastih tleh. Najbolje uspeva na sončnih in polsenčnih legah, v vlažnih, dobro odcednih, s humusom bogatih, ilovnatih tleh.

Rastlino razmnožujemo s semenom ali z delitvijo. Iz semen vzgojimo sadike. Jeseni jih posejemo v fino pripravljeno zemljo ali lončke za sadike in postavimo v toplo gredo. Semena kalijo 4 do 6 tednov. Do spomladi sadike pustimo v topli gredi, spomladi pa jih presadimo na stalno mesto. Jeglič lahko razmnožujemo tudi z delitvijo, metoda je zelo učinkovita. Zgodaj jeseni izkopljemo rastlino tako, da ne poškodujemo korenin. Z rokami razdelimo koreninski sistem in rastline razsadimo na predvideno mesto, 15 centimetrov narazen.

Spomladi na rastlinah očistimo odmrle rastlinske dele. Mlade rastline je potrebno pleti, da jih ne prerastejo pleveli. Socvetja lahko odstranimo, kadar ne potrebujemo semena in vzgajamo korenine.

Škodo na rastlinah jegliča lahko povzroči brazdasti trsni kljunotaj (Otiorhynchus sulcatus).

Žetev

Pomladanskega in visokega jeglič ne nabiramo v naravi, ker sta vse bolj redka! Z izkopavanjem rastlin, ki rastejo v naravi iztrebljamo njihovo populacijo. Nujno je pravilno gojenje, da ohranimo vrsto in vzgojimo rastlinski material visoke kakovosti s polnovredno zdravilno močjo. Cvetove in liste gojenih rastlin nabiramo spomladi. Pri nabiranju listov je potrebna previdnost, da naberemo le tiste, ki niso okuženi z glivami na spodnji strani listne ploskve. Korenine izkopljemo jeseni. Dobro jih operemo, narežemo in posušimo v sušilnici.

Zanimivosti

Pomladanski jeglič je ogrožena rastlina, zaradi uničevanja naravnih habitatov, nepravilnega nabiranja in napačne kmetijske prakse, ki zmanjšuje pestrost naravnih ekosistemov.

OPOZORILA IN NEŽELENI UČINK!

Pri žetvi in nabiranju jegliča se lahko pojavi srbečica in kožni izpuščaji. Rastlina ima v žleznih laskih snovi, ki lahko dražijo kožo, zato se ustrezno zaščitite, če ste dlje časa v neposrednem stiku z rastlinskim materialom.

Pri previsokih odmerkih se lahko pojavi slabost, bruhanje in driska. Pri občutljivih posameznikih lahko do tega pride že pri terapevtskih odmerkih!

Ne uporabljajte pripravkov iz korenine jegliča, če imate vnetje želodca ali želodčno razjedo!

Izvlečki jegliča upočasnijo strjevanje krvi. Bodite pozorni, če se zdravite z zdravili, ki vplivajo na strjevanje krvi! Ne uporabljajte jegliča pred operativnimi posegi!

Pred prvo uporabo je potrebno izključiti možnost alergijske reakcije, ki se lahko pojavi pri občutljivih posameznikih! 

1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 128, 127, 148 (2021)

2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 134 (2015)

3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 256 (2016)

4. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 237 (2007)