











Oves, navadni (Avena sativa)

Oves spodbuja prebavo, blaži drisko in črevesna vnetja ter lajša simptome protina in revmatizma ter ima pomirjevalni učinek. Uporablja se tudi v dietah za nižanje holesterola. Zunanje se pripravki iz ovsa uporabljajo v pripravkih za nego problematične kože. Uporablja se za nego kože, blaženje kožnih stanj, predvsem pri suhi in razdraženi koži, v primeru aknavosti in turov, pri ekcemih, dermatitisu in luskavici. Uporablja se tudi v kremah za sončenje.
IME
Slovensko: Navadni oves
Latinsko: Avena sativa
Ostala ljudska imena: avs, oves
BOTANIČNI OPIS
Navadni oves je enoletna sekundarna kulturna rastline. Z odbiranjem divjega ovsa, ki izvira iz Jugovzhodne Azije in je bil pogost plevel med piro, so namreč ustvarili navadni oves.
V višino zraste od 60 do 120 cm. Ima enostavno, gladko in votlo steblo. Ima malo stranjskih poganjkov. Listno dno je pri nekaterih vrstah močno dlakavo in je brez ušesc. Listi imajo vidne žile, so podolgovati in zašiljeni. Socvetje sestavljajo klaski, ki so sestavljeni iz dveh do treh dvospolnih cvetov, redkeje štirih. Četrti klas, redkeje tretji je jalov. Cvet ima tri prašnike in puhasto dvoperesno plodnico pestiča. Cveti od julija do avgusta. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plevnata enosemenska zrna, ki ko dozorijo lahko padejo iz pleva (goli oves). Pleve, ki obdajajo zrna, s samim zrnom niso zrasla in v tem se oves razlikuje od drugih žit.
SORODNE VRSTE
Nobena druga vrsta divjega ovsa ni raziskana in se zato tudi ne uporabljajo v zdravilne, kozmetične, terapevtske ali prehrambene namene. Se pa skupaj z drugimi travami uporabljajo v ljudski medicini, predvsem za pripravo senenega drobirja, s katerim pripravljajo kopeli ali pa obloge.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Oves se do 16. stoletja ni uporabljal v zdravilne namene, čeprav so ga poznali že stari Grki in Rimljani. Divjega so uporabljali ga predvsem kot krmo za živino. Šele v srednjem veku je nemški botanik Adam Lonicer, prvi zapisal, da je koristen tudi za človeka. Priporočal ga je za spodbujanje prebave, zel namočeno v vinu za boljše delovanje sečnice ter za blaženje raznih kožnih stanj. S spoznanjem, da oves ni le krmna rastlina, so ga začeli uporabljati pri težavah s prebavo, pri mnogih ledvičnih in jetrnih boleznih, za pomirjanje, v kopelih za pospeševanje prekrvavitve in pri mnogih kožnih stanjih. S poparki so spirali rane, gnojne ture, ekceme in delali obkladke pri oteklinah ter bolečih sklepih in mišicah. Ljudska medicina navaja, da je oves nepogrešljivo živilo za otroke in odrasle, saj krepi in nas ohranja zdrave. V primeru kašlja se priporoča uživanje juhe iz ovsene moke, ovseni sok pa pri driski in vročini. Prevretek iz ovsene slame, pa dodajajo v kopeli za blaženje srbečice, hrastavosti in drugih kožnih stanjih ter tudi v primeru ledvičnih in jetrnih stanj, revmatizmu, bolečih mišicah, mrzlih ali utrujenih nogah in ohromelosti.
ZANIMIVOSTI
Rimljani so divji oves poimenovali ˝Avena˝ in pravi pomen besede, še do danes ni jasen. Lahko bi izhajala iz besede ˝avi˝, ki pomeni ovca ali pa iz besede ˝avasa˝, ki pomeni hrana. Mogoče je bil tudi zato, tako dolgo uporabljen le kot krmna rastlina.
UPORABNI DELI
- ZEL
V zdravilne namene se uporablja cvetoča zel s koreninami.
- SLAMA
Slama se uporablja zunanje, v obliki kopeli.
- PLOD
V zdravilne namene se uporabljajo oluščena semena.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Oves se uporablja notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se uporablja tekoče pripravke, moko iz plodov in plodove. Oves spodbuja prebavo, blaži drisko in črevesna vnetja ter lajša simptome protina in revmatizma. Vedno bolj se uporablja tudi za nižanje holesterola. Ima tudi pomirjevalen učinek. Zunanje se tekoči in poltrdni pripravki iz ovsa uporabljajo pri težavah s kožo. Vsebuje namreč veliko vitamina B₂ in vitamina E, ki pripomoreta k zdravi in navlaženi koži.
Interna zdravilna uporaba
Oluščeno zrnje ovsa blagodejno deluje na prebavo in prebavne motnje. Učinkujejo tudi pri izčrpanosti, stresu, utrujenosti in živčnih motnjah. Tudi v kot prehransko živilo ima veliko blagodejnih učinkov na telo. Je dietno živilo in učinkovito pripomore k nižjem holesterolu.
Prehranska živilska uporaba
Oves je kulturna rastlina in je v kulinariki dobro poznano živilo. Uporabljamo ga v obliki oluščenih zrn, moke, zdroba in kosmičev. Je odlično dietno živilo.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
V kozmetični industriji se oves in izvlečki uporabljajo v pripravkih za nego problematične kože. Uporablja se za nego kože, blaženje kožnih stanj, predvsem pri suhi in razdraženi koži, v primeru aknavosti in turov, pri ekcemih, dermatitisu in luskavici. Uporablja se tudi v kremah za sončenje.
Uporaba v veterini
Oves je krmna rastlina, predvsem v konjerejstvu. Podatkov o zdravilni uporabi pri živini ni.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
V srednjem veku je bil oves eno izmed najbolj pomembnih žit v prehrani. Kasneje pa so ugotovili, da ni le odlično živilo, ampak da ima tudi mnoge zdravilne učinke. Predvsem so zagovarjali tezo, da je oves zelo pomemben za rast otrok. Poleg tega so poznali tudi njegov pomirjujoči učinek. Uživanje kaše so priporočali žolčnim bolnikom, pri težavah z želodcem, črevesnih motnjah, zaprtju, driski, ledvičnih stanjih, motnjah v krvnem obtoku in sladkornim bolnikom.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Avenae herba recens: zeleni oves (zel) navadnega ovsa
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
- deluje, kot blag antidepresiv
- blaži simptome revmatičnih obolenj in protina
- pospeši prekrvavitev
- blaži bolečine v mišicah
- neguje kožo in blaži kožna stanja
- pomirja
- pomirja
- spodbuja apetit
- pospeši izločanje prebavnih sokov
- izboljša prebavo
- čisti sečne poti
Primerno za široko zunanjo terapevtsko, kozmetično in notranjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Ne vsebuje glutena ampak avenin, ki je glutenu podobna vodotopna beljakovina.
Vsebuje veliko vitaminov. 0,75mg% vitamina B₁, 0,21mg% vitamina B₂ in 0,4mg% nikotinske kisline, 3,4mg% vitamina E in 20mg% vitamina H. Poleg tega pa še vitamine B₃, B₅, B₆ in B₉.
Od rudninskih snovi vsebuje zelo veliko kalija, 61mg% kalcija, 145mg% magnezija, 242mg% fosforja, 40mg% magnana in 3,7mg% železa. Poleg teh še natrij, jod, cink, aluminij in bor.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Raziskave so dokazale, da oves niža raven holesterola in krvni tlak. Je tudi primereno živilo za bolnike s sladkorno boleznijo tip2.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so dokazali, da ne vsebuje glutena, ampak avenin, ki je glutenu podobna vodotopna beljakovina. V zelo redkih primerih, bolnikom z celiakijo, tudi ta povzroča težave, v večini primerov pa je primereno živilo v brezglutenski dieti.
V zdravilne namene uporabljamo oluščena zrna in pripravke iz njih, slamo ter zeleni oves.
Kopel z ovseno kašo
Za pripravo potrebujemo kvalitetna, ekološko pridelana oluščena zrna ali pa moko iz zrn. Če imamo zrna jih zmeljemo v kavnem mlinčku. Pripravimo jo tako, da 5 žlic ovsene moke prelijemo s toliko vroče vode, da dobimo redkejšo kašo in pustimo stati 10 minut. Nato, ko je primerno ohlajeno, kašo premešamo in precedimo skozi gosto cedilo. Z dobljeno tekočino si pripravimo toplo kopel, ki zelo blagodejno deluje na srbečico pri atopični koži.
Kopel iz ovsene slame
Za pripravo potrebujemo 1,5l vode in 50g ovsene slame. Slamo kuhamo približno pol ure, vsebino precedimo, primerno ohladimo in dodamo v kopel. Taka kopel pomaga pri nespečnosti in živčnosti, revmatizmu in putiki. Blagodejno deluje tudi na kožo in jo lahko uporabljamo v primeru ekcemov, luskavice in atopije. Poleg tega izboljša prekrvavitev in se priporoča pri hladnih, slabo prekrvavljenih udih.
Izvleček ovsa
V primeru zamaščenosti jeter si lahko pomagamo z naslednjim pripravkom. 3 žlice kvalitetnih ovsenih kosmičev namočimo v 2,5 dcl vode in pustimo stati čez noč. Zjutraj precedimo in spijemo. V primeru zelo visokega holesterola, lahko na dan spijemo tudi 1,5l izvlečka.
Čaj iz ovsenih kosmičev
Potrebujemo 6 žlic kvalitetnih ovsenih kosmičev, ki jih speremo pod hladno vodo. Nato jih kuhamo v litru vode, približno 90 minut. Vsebino precedimo in dobljen čaj po želji osladimo z medom ali pac mu dodamo malo mleka. Priporoča se pri prehladnih obolenjih, bolečemu grlu, slabem imunskem sistemu, izčrpanosti, preobremenjenosti in nervozi.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Je samonikla sekundarna rastlina, ki se je razvila iz samoniklega gluhega ovsa (Avena fatura). Gluhi oves izvira in JV Azije. Danes navadni oves prideluje v deželah, ki imajo zmerno podnebje. Najdemo ga po vsej Evropi, Severni Ameriki in Aziji.
Uporabni deli
Oves je kulturna rastlina, ki se goji za potrebe prehrambene industrije, živalske krme in alternativne medicine. Uporabna je cela rastlina.
Rastne razmere
Je enoletna rastlina, ki se lahko seje jeseni ali spomladi, po načelu zgodnje setve. Potrebuje ilovnata, kisla do rahlo bazična tla. Rad ima sončno lego, vseeno pa dobro prenaša obilne padavine in nizke poletne temperature.
Žetev
Pri jesenski žetvi se žanje pozno poleti, pri spomladanski pa zgodaj jeseni.
Zanimivosti
Oves spada med 'nestrpljive rastline', kar pomeni da pri kolobarjenju sam sebe slabo prenaša in zato je nujno potrebno vsaj tri, še bolje pa štiri letno kolobarjenje.
1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 535 (2021)
2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 227 (2015)
3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 175 (2016)
4. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 611 (2007)
Podatki
- Slovensko ime:
- Oves
- Angleško ime:
- Oats
- Botanično ime:
- Avena sativa
- Ph.Eur ime:
- Avenae
- CAS:
- 84012-26-0
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Travovci (Poales)
- Družina:
- Trave (Poaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce