Slez, navadni, (Althaea officinalis)
Korenine, cvet in liste navadnega sleza uporabljamo za zdravljenje vnetij sluznice zgornjih dihal, grla in ustne votline, vnetja želodca in črevesja ter za vse vrste kožnih vnetij. Sluzi v drogi lokalno učinkovito delujejo na sluznico in kožo, kot demulcent. Uporablja se tudi pri uhajanju urina, bolečinah ob uriniranju in pri lažjih obolenjih spolovil.
IME
Slovensko: Navadni slez
Latinsko: Althaea officinalis L.
Ostala ljudska imena: ajbiš, ajbiž, ajpiš, ajpš, aljaž, beli popel, beli slez, oslez, slezen, sliz, slizka, velika žlez, zelnik, žlez
BOTANIČNI OPIS
Navadni slez je trajnica, visoka 60 do 200 cm. Ima pokončno steblo in sive do sivo zelene, debele in na obeh straneh gosto mehkodlakave liste, ki rastejo na kratkih pecljih. Cvetovi so beli ali svetlo rožnati, premera do 2 cm in poganjajo iz zalistij listov na vrhu stebla. Cveti od junija do konca avgusta in je medonosna rastlina. Plod je mnogosemenski suhi plod in ko je zrel razpade na svetlo rjava semena. Korenina je vretenasta, močno razraščena, mesnata in bele barve. Nabiramo jih jeseni, saj takrat vsebujejo največ sluzi.
Njegova domovina je Afrika, raste pa po vsej srednji Evropi. V Sloveniji je pogosta gojena rastlina, največ pa ga gojijo v Nemčiji, Francij in Belgiji. Korenine gojenega navadnega sleza imajo več sluzi in drugih zdravilnih učinkovin, kot korenine divje rastočega sleza.
SORODNE VRSTE
Navadni slez ima kar dva bližnja dobro poznana sorodnika. Prvi je rožlin (Althaea rosea L. ali Alcea rosea L.), katerega cvetove uporabljamo enako kot cvetove navadnega sleza. Drugi pa je hibiskus oziroma oslez (Hibiscus sadbariffa), ki ravno tako spada v družino slezenovk. Cvetovi hibiskusa se uporabljajo za čaj.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
V grščini ˝althos˝ pomeni 'zdraviti'. Navadni slez zasledimo v zapiskih dveh grških zdravnikov in sicer Hipokrata, ki je slez uporabljal za zdravljenje ran in Dioskorida, ki ga je uporabljal pri tegobah povezanih z zobmi in ustno votlino.
V starem veku je bila slezova korenina zelo cenjena, kasneje v srednjem veku ga je za gojenje priporočal celo kralj Karel Veliki. Že takrat so jo uporabljali pri plučnih boleznih in dobro vedeli, da ne smejo droge pregrevati, ampak namakati v hladni vodi in kasneje pogreti. Le Kneipp sleza ni cenil, ker je drogo pregreval in posledično dobil lepljiv in sluzast pripravek. Poleg uporabe pri pljučnih obolenjih so slez uporabljali tudi za zdravljenje vnetij ustne votline, pri težavah z mehurjem, vnetjih v črevesju, driski, griži, bruhanju in za zdravljenje ran.
ZANIMIVOSTI
V angleščini je slez poimenovan Marsh mallow. Zato se, vsem dobro znana sladica marshmallow, tudi tako imenuje. Prvotno je bila namreč narejena iz prahu slezove korenine in sladkorja. Če slezovo korenino zelo dolgo namakamo, dobimo zelo gosto zmes, ki so jo včasih uporabljali tudi, kot nadomestek za beljake pri peki.
UPORABNI DELI
- KORENINA
Korenine navadnega sleza nabiramo jeseni z eno do dve leti starih rastlin, saj takrat vsebujejo največ sluzi, tudi do 35%. Nabrane korenine sušimo, vendar temperatura pri sušenju, ne sme preseči 35 °C. Pravilno posušena droga je sluznata in ima rahel vonj, slabo posušena pa hitro splesni.
- LISTI
Liste nabiramo v času cvetenja, torej julija in avgusta in jih sušimo. V tem času lahko nabiramo tudi cvetove.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Navadni slez je uporaben notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se uporablja tekoče pripravke, kot so čaji, poparki, vodni, vodno-etanolni in alkoholni izvlečki. Korenine, cvet in liste navadnega sleza uporabljamo pri vseh vnetjih sluznice. Sluzi v drogi lokalno učinkovito delujejo na sluznico kot demulcent, kar pomeni, da naredijo na sami sluznici tanko zaščitno plast in na ta način blažijo vnetje in tudi pospešijo zdravljenje le-te. Notranje slez uporabljajmo tudi za blaženje želodčnih in črevesnih vnetij in driske. Drogo nikoli ne prevremo, ampak jo namakamo v hladni vodi več ur in šele nato lahko dobljeno tekočino pogrejemo. Za zunanjo uporabo se uporabljajo tekoči in poltrdni pripravki, ki tako kot na sluznici, tudi na koži blažijo vnetja in pospešujejo zdravljenje. Kot obkladki so primerni tudi pri zdravljenju aken in turov. Poleg tega pa imajo pripravki iz sleza tudi emolientno delovanje, kar pomeni, da kožo mehčajo in povečajo hidratacijo kože in so zato primerni za ljudi z dermatološkimi stanji.
Interna zdravilna uporaba
Korenine navadnega sleza (redkeje cvetove in liste) uporabljamo za zdravljenje vnetij sluznice zgornjih dihal, grla in ustne votline, razna vnetja želodca in črevesja. Sluzi v slezu tvorijo pomirjujoč zaščitni film, s čimer lajšajo bolečine in vnetje sluznice (demulcent). Notranje se uporablja tudi pri uhajanju urina, bolečinah ob uriniranju in pri lažjih obolenjih spolovil.
Prehranska živilska uporaba
Uporabljamo mlade liste, kot dodatek k zelenjavi in tudi vložene v kis ali olje. Semena se uporabljajo kot dodatek v svežih jedeh, na primer solatah. Korenine uporabljamo sveže za cvrtje, posušene in zdrobljene v prah pa pri pripravi sladic. Iz korenine se je včasih, v anglosaškem svetu, pripravljala sladica marshmallow.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Uporaba v veterini
Podobno kot pri ljudeh, se živini daje piti čaj v primeru črevesnih bolezni, driske in kolikah ter tudi pri kašlju in pljučnih stanjih. Tople obkladke iz paste, narejene iz korenin, se uporablja pri zatrdlinah v vimenu in tudi pri težavah s kožo.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
V ljudski medicini se uporablja čaj iz korenine, listov, cvetov in semen sleza. Tako, kot korenine, tudi liste, cvetove in semena namakajo 8 ur in nato tekočino pogrejejo. Pogosto se uporablja čaj pripravljen iz vseh delov rastline, v enakem razmerju. Čaj priporočajo v primeru kašlja, astme, bronhitisa in pljučnem katarju ter težavah s sečili in prebavili. Dele sleza pogosto dodajajo v čajne mešanice, ki jih uporabljajo v primeru prehlada in pljučnih boleznih. V vsakem primeru se slez namaka in dobljena tekočina doda v čajno mešanico.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Althaeae flos: cvet navadnega sleza
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
Primerno za široko interno in zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Iz korenine navadnega sleza se izdeluje čaje, obkladke, praške, vodne, etanolno-vodne in alkoholne izvlečke ter mazila in kreme. V ljudski medicini se uporabljajo še listi in cvetovi.
Čaj iz korenine sleza
Če uporabimo svežo korenino jo namakamo v hladni vodi 8 ur, precedimo in nato pogrejemo in pijemo 3x na dan. Če pa uporabimo sušeno korenino, pa jo namakamo v hladni vodi 30 min in nato ponovimo prej opisan postopek. Tudi v za čajne mešanice, korenino sleza prej namakamo in šele nato dobljeno tekočino uporabimo v mešanici.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Razširjen je po vsem svetu v toplejših, nižjih predelih. V naravi ga najdemo na vlažnih travnikih in pašnikih, ob potokih in grmovnatih predelih. Je zelo pogosto gojena rastlina na vrtovih in je izredno medovita.
Uporabni deli
Navadni slez lahko gojimo kot zdravilno ali okrasno rastlino ali pa za uporabo v kulinariki.
Rastne razmere
Za gojenje je slez zelo nezahtevna rastlina. Potrebuje s hranili bogata, globoka in vlažna, ampak dobro odcedna tla. Sadimo ga na sončno do polsenčno lego. V pravih razmerah bogato cveti od julija do septembra. Koreninski del rastline na prostem in prenese tudi zelo nizke temperature. Razmnožuje se spomladi ali jeseni s semeni ali pa jeseni z delitvijo korenin.
Žetev
Korenine je bolje nabirati jeseni, od konca septembra do novembra, kot spomladi. To pa zato, ker takrat vsebujejo več sluzi. Nabiramo jih z eno do dve leti starih rastlin in jih dobro očiščene in narezane posušimo. Pri sušenju temperatura ne sme preseči 35 °C. Pravilno posušena droga je sluznata in ima rahel vonj, slabo posušena pa hitro splesni. Posušene korenine lahko tudi zmeljemo v prah in nato shranimo. Za shranjevanje se priporoča steklena embalaža, ki se dobro zapre. V ljudskem zdravilstvu se za čaje in čajne mešanice nabirajo tudi listi in cvetovi. Liste nabiramo po cvetenju, saj je vsebnost sluzi takrat večja, kot v času cvetenja.
Zanimivosti
Debla vsebujejo vlakna katera so uporabljali v vrvarstvu in za izdelavo papirja. Iz korenine je mogoče narediti lepilo.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Navadni slez se uvršča med varne zdravilne rastline.
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti uporabe med nosečnostjo in dojenjem, se le-ta odsvetuje oziroma se priporoča posvet z izbranim zdravnikom.
V primeru neželenih učinkov ob uporabi, je posvet pri zdravniku nujen.
1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 162, 21 (2021)
2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 277 (2015)
3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 165 (2016)
4. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 106-107 (2020)
5. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 569 (2007)
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadni slez
- Angleško ime:
- Marshmallow
- Botanično ime:
- Althaea officinalis L.
- Ph.Eur ime:
- Althaeae
- CAS:
- 73049-65-7
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Slezenovci (Malvales)
- Družina:
- Slezenovke (Malvaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
