Regrat, navadni (Taraxacum officinale)
Liste regrata uporabljamo kot diuretik. Korenino uporabljamo za pospeševanje delovanja želodčnih in črevesnih žlez, žolčnika, jeter in trebušne slinavke. Korenina se uporablja še pri izgubi apetita in dispepsiji. V ljudski medicini se tako listi kot korenina uporabljajo kot čistilec krvi.
IME
Slovensko: Navadni regrat
Latinsko: Taraxacum officinale WEBER
Ostala ljudska imena: farška plata, jajčar, lederče, mleč, mlečec, mlečje, otavčič, pljuščanec, pljuščakovina, regvat, rumena reva, smolika, smolička, solatnik, števnica, vergrad, virgrad, žehtelnica, želtelnica, želtena, žentenje, žoltenica, žoltenje
BOTANIČNI OPIS
Spomladi požene listno rozeto z nazobčanimi listi, ki so sprva čisto pri tleh. Iz listne rozete zraste eno ali več votlih, dlakavih stebel, ki so visoka od 5 do 30 cm. Na vrhu stebla je en cvetni košek, sestavljen iz rumenih jezičastih cvetov. Ko cvetovi odcvetijo, se iz oplojenih razvijejo puhasti plodovi, katerim rečemo ˝lučke˝. Lučka je soplodje v obliki kroga in njene plodove veter raznese naokoli.
SORODNE VRSTE
Iz družine radičevk poznamo kar nekaj vrst z zdravilnim učinkom. Regratu najbolj podobno delovanje pa ima navadni potrošnik (Cichoruim intybus L.).
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
V ljudskem zdravilstvu je zelo cenjena korenina, ki pospeši delovanje jeter in žolčnika, pospešuje potenje in izločanje seča, čisti kri, spodbuja apetit, krepi in poživlja telo. Zelo poznan je tudi sveži sok pripravljeni iz zeli, s katerim si pospešimo krvni obtok ali pa ga uživamo ob zastajanju vode v telesu in za blažitev prebavnih težav; omembe vreden pa je tudi sirup iz cvetov regrata, ki krepi telo in čisti kri. Čaj iz sveže korenine in listov regrata se uporablja pri težavah z zastajanjem vode v telesu, pri motnjah v delovanju ledvic, pri žolčnih in ledvičnih kamnih in pri dietah za izgubo telesne teže.
V zapisih o regratu najdemo podatke o tem, da se regrat uporablja za izboljšanje celotnega prebavnega sistema ter čiščenje krvi in zato ga priporočajo pri revmatizmu, protinu, sladkorni bolezni, oteklinah, kožnih ekcemih in lišajih, motnjah v delovanju jeter, ledvic in žolčnika, pri čirih ter tolščavosti.
ZANIMIVOSTI
Francosko poimenovanje regrata je 'pissenlit', v prevodu pomeni 'polulati se v posteljo', kar nakazuje na diuretičen učinek regrata.
UPORABNI DELI
- KORENINA
Korenine regrata nabiramo zgodaj spomladi, še bolj priporočljivo pa je nabiranje od avgusta do oktobra, saj je jeseni v koreninah več učinkovin kot spomladi. Pri nabiranju moramo biti previdni, da korenin ne ranimo, ker odteče mleček, ki je zdravilen. Iz droge korenine se pripravlja prah, poparki izvlečki in tinkture.
- LISTI
Regratove liste navadno nabiramo spomladi, čeprav se lahko nabirajo vse do jeseni. V vsakem primeru pa pred cvetenjem rastline, v sončnem in suhem vremenu. Uporabljamo jih v kulinariki in v zdravilne namene. Iz njih se pripravljajo sokovi, čaji, poparki in izvlečki.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Regrat se uporablja notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se uporablja tekoče pripravke, kot so čaji, poparki, sokovi, sirupi, izvlečki in tinkture ter v kulinariki. Pripravki iz regrata imajo predvsem diuretično delovanje, po novejših raziskavah listi celo bolj, kot korenine. Listi se uporabljajo za pospeševanje delovanja jeter in žolčnika, pri izgubi teka in dispesiji. Za zunanjo uporabo se uporablja tinktura, ki se dodaja sestavinam za mazilo. Regrat v kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami, na kožo deluje blagodejno, pomirja lišaje in odpravlja ekceme.
Interna zdravilna uporaba
Izvleček listov ima diuretično delovanje ter pospešuje delovanje jeter in žolčnika. Regratovi pripravki se uporabljajo za spodbujanje teka, stimulacijo muskulature prebavil, spodbujanje delovanj žlez in za čiščenje krvi ter izločanje odvečnih snovi v telesu.
Prehranska živilska uporaba
Regratovi mladi, spomladanski listi se v kulinariki uporabljajo tradicionalno v solati, čeprav jih lahko (v času pred cvetenjem rastline) nabiramo vse do pozne jeseni. Poleg priprave solate lahko liste uporabljamo še za pripravo juh in omak. Cvetovi se lahko uporabijo za pripravo želeja, regratovega medu, sirupa in tudi ocvremo jih lahko.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Uporaba v veterini
Ni znane zdravilne uporabe v veterini.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
V ljudski medicini je bil regrat zelo cenjena rastlina. Uporabljali so prav vse, od listov, korenine do cvetov. Zelo so cenili njegovo sposobnost čiščenja krvi in toksinov iz telesa, njegov krepčilni učinek ter diuretično delovanje in blagodejno delovanje na prebavni sistem. Iz cvetnih koškov so pripravljali regratovo vino in regratov sirup, ki so ju uporabljali kot krepčilo in za zdravljenje vseh že prej omenjenih težav. Iz zeli in korenine pa so pripravljali sokove in čaje in sicer za boljšo prebavo, čiščenje krvi in telesa in tudi pri kašlju in prehladu.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Taraxaci radix: korenina navadnega regrata
- Taraxaci herba: zel navadnega regrata
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
Primerno za široko interno in tudi zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Listi vsebujejo 85,6% vode, 0,7% maščob, 2,7% beljakovin in 9,2% ogljikovih hidratov ter mnogo vitaminov (provitamin A, vitamin B₁ in B₂ ter vitamin C) in rudninskih snovi, poleg kalija še natrij, kalcij, železo, magnan, fosfor in kremenčevo kislino. Vsebujejo še seskviterpenske laktone (tetrahidroridentin B, taraksakolid in taraksinsko kislino) ter njihove glikozide. Poleg tega vsebujejo še triterpene, fenolne spojine, rastlinske sterole (sitosterol, stigmaserol), flavonoide in njihove glikozide, fenolne kisilne (kavno, ferulno, p-kumarno in p-hidroksibenzojsko kislino) in kumarine (skopoletin, umbeliferon, eskuletin).
Korenina vsebuje veliko polisaharida inulina, spomladi 1-2%, jeseni pa kar do 40%. Inulin je učinkovit prebiotik, raziskave kažejo da niža koncetracijo holesterola v krvi in je priporočljiv tudi diabetikom. Vsebuje veliko provitamina A in D, vitamin B₂ ter veliko rudninskih snovi. Korenina vsebuje še aspargin, holin, čreslovine, fruktozo, flobavene, trimetilamin, maščobne kisline, saponine, manitol, pektin, taraksacin, p-hidroksifenilocetno kislino, malo eteričnega olja in cerilni alkohol.
Cvet vsebuje veliko katrenoidov luteina in zeaksantina. Cvetni prah pa vsebuje veliko vitaminov (B, E, H in provitamin A.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Iz listov se pripravljajo čaji, poparki, izvlečki in vodni izvlečki.
Iz korenine se pripravljajo čaji, poparki, izvlečki in vodni izvlečki.
Iz cvetov regrata se pripravljajo čaji, sirup in vino.
Pripravki iz regrata se odsvetujejo vsem, ki so občutljivi na rastline iz družine košarnic ali nebinovk.
Regratovo vino
Za pripravo regratovega vina potrebujemo 6l suhih stisnjenih regratovih cvetnih koškov. Dobro jih oskubimo, jih damo v lonec in dolijemo 6l sveže vode, lupino (brez belega dela) dveh neškropljenih limon in dveh neškropljenih pomaranč in kuhamo 20 do 30 minut. Dobljeno tekočino precedimo skozi laneno krpo (oziroma papir za filtriranje) in odcejeni tekočini dodamo 3kg sladkorja in sok iz obeh limon in pomaranč. Vse skupaj premešamo, da se sladkor malo stopi in pustimo, da se ohladi. V polovici skodelice mlačne vode raztopimo približno 25g kvasa in to vmešamo v ohlajen sok. Posodo postavimo na toplo, najbolje blizu peči in pustimo vreti 5 dni. Prevreto tekočino zopet precedimo skozi krpo ali filter papir in jo pretočimo v sterilizirane steklenice, ki se dobro zaprejo. Zamaške steklenic prevežemo in zapečatimo in jih z vratom navzdol (v kup peska), spravimo v hladen in temen prostor. Čez približno 8 tednov je vino pripravljeno za uživanje in ima zelo dolg rok trajanja.
Regratov sirup
Regratov sirup deluje krepčilno, čisti kri in pospešuje prebavo, ni pa priporočljiv za sladkorne bolnike. Potrebujemo približno 330g svežih regratovih cvetov, ki jih prelijemo z 2l mrzle vode ter prekuhamo. Vsebino precedimo in še vroči tekočini primešamo 1,5kg sladkorja in sok dveh limon. Postavimo nazaj na ogenj in neprestano mešamo in kuhamo, dokler se vsebina ne zgosti. Zgoščeno tekočino, konsistence sirupa pretočimo v sterilizirane steklenice, ki se dobro zaprejo in sirup hranimo v temnem in hladnem prostoru. Uživamo ga lahko po žličkah ali pa ga dodamo v čaj. Zmotno, nekateri ta sirup imenujejo regratov med.
Regratova tinktura
Za pripravo potrebujemo sveže liste regrata in korenine. Oboje dobro očistimo in narežemo na majhne koščke. Čist steklen kozarec napolnimo do ¾ in vsebino prelijemo z kvalitetnim tropinovim žganjem, ki ima vsaj 50% alkohola ali več. Steklenko dobro zapremo in jo pustimo stati v temnem prostoru, sobne temperature od tri do štiri tedne, vmes pa jo na par dni pretresemo. Ko je nared jo skozi gazo precedimo v sterilizirane steklenice in tinkturo spravimo v temen in hladen prostor. Uživamo do 30 kapljic dnevno, 3x na dan z vodo ali čajem, do največ 4 do 8 tednov skupaj. Tinktura deluje probiotično, diuretično in pospeši delovanje prebave.
Uživanje tinkture odsvetujejo ljudem z zaporo žolčevodov, diabetikom, ljudem z ledvično odpovedjo in srčnim popuščanjem. Prav tako ni primerna za otroke.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Regrat je široko razširjen plevel, ki raste povsod po Evropi. Najdemo ga na travnikih, opuščenih njivah in ob poteh.
Uporabni deli
Pri regratu je za uživanje in v zdravilne namene uporabna vsa rastlina. V določenih Evropskih državah ga tudi gojijo, kot zelenjavo in za namene industrijske izdelave kavnega nadomestka, ki ga pripravljajo iz praženih korenin regrata.
Rastne razmere
Raste na vseh vrstah tal, najbolje pa uspeva na dobro odcednih tleh, ki so bogata s hranili. Najbolje uspeva na sončni legi, čeprav uspeva tudi na polsenčni legi in dobro prenaša zelo nizke temperature. Razmnožuje se s semeni in sicer ko se cvetišče preoblikuje v regratovo lučko, ki je sestavljena iz mnogo semen, jih veter raznaša naokoli.
Žetev
Regrat cveti vse od konca marca do pozne jeseni, v največji meri pa od aprila do maja in takrat nabiramo popke in cvetove. Popki in cvetovi se uporabljajo sveži, tako v kulinariki, kot za pripravo sirupa ali vina. Cvetovi regrata so zelo pomembna čebelja paša! Zato naj bo nabiranje le teh, omejeno zgolj na naše potrebe. Za uživanje so najboljši mladi listi, ki jih nabiramo zgodaj spomladi, pred cvetenjem rastline, lahko pa se uživajo tudi listi nabrani vse do septembra. V zdravilne namene liste nabiramo vso sezono rasti. Liste lahko uporabljamo sveže ali sušene. Sušimo jih v senci in počrnele pred shranjevanjem odstranimo. Korenino je najbolj priporočljivo nabirati od avgusta do septembra, saj je takrat polna učinkovin, veliko bolj kot zgodaj spomladi. Korenina se v kulinariki lahko uporablja sveža ali sušena in zmleta v prah, v zdravilne namene pa praviloma sušena. Pri nabiranju pazimo, da ne poškodujemo korenine, saj tako začne odtekati mleček. Ravno tako kot liste, jih sušimo v senci in počrnele pred shranjevanjem odstranimo. Shranjujemo cele in jih pred uporabo zdrobimo oziroma zmeljemo v prah.
Zanimivosti
Regrat se zelo hitro zelo močno razraste in je lahko zelo nezaželjen. Predvsem zato, ker je izredno medovit, ga ne marajo v kakšnih nasadih, npr. sadovnjakih, ker ga imajo čebele veliko raje, kot cvetje sadnih dreves.
Kot zelenjavo ga najbolje cenijo Francozi.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Podatkov o neželenih učinkih uporabe regrata v kulinarične in zdravstvene namene ni. Zmerno uživanje regrata med nosečnostjo in dojenjem ne povzroča nobenih kontraindikacij.
Zaradi pomanjkanja podatkov o neželenih učinkih uporabe pripravkov iz regrata, v zdravilne namene, med nosečnostjo in dojenjem, pred uporabo svetujemo posvet z zdravnikom.
Pripravki iz regrata se ne priporočajo ljudem, ki so občutljivi na rastline iz družine košarnic ali nebinovk.
1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 261, 409, 220 (2021)
2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 254 (2015)
3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 141 (2016)
4. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 68-69 (2020)
5. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 251 (2007)
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadni regrat
- Angleško ime:
- Dandelion
- Botanično ime:
- Taraxacum officinale WEBER
- Ph.Eur ime:
- Taraxaci officinalis
- CAS:
- 68990-74-9
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Košarnice (Asterales)
- Družina:
- Nebinovke (Asteraceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
