Gabez, navadni (Symphytum officinale)

UPORABNI DELI

- KORENINA

V zdravilne namene se uporablja sveža ali posušena korenina navadnega gabeza. Korenine naberemo spomladi ali jeseni. Največ alantoina vsebujejo oktobra in novembra, odvisno od vremenskih razmer. Korenine so sočne in se težko posušijo. Narežemo jih na ustrezno velikost glede na namen uporabe in jih posušimo v sušilniku pri 40°C. V primeru, da se med sušenjem na koreninah pojavi plesen, korenine zavržemo.

NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE

Navadni gabez uporabljamo samo zunanje v obliki obkladkov in mazil. Najpogosteje se uporablja pri izvinih, izpahih, podpludbah, zmečkaninah, zlomih, obolenjih pokostnice ter bolečinah v sklepih in mišicah in sicer le v primeru nepoškodovane kože.

Interna zdravilna uporaba

Notranja uporaba je odsvetovana zaradi vsebnosti pirolizidinskih alkaloidov, ki lahko povzročijo poškodbo jeter!

Prehranska živilska uporaba

Mlade liste so včasih v majhnih količinah občasno dodajali juham in solatam. Takšna uporaba se danes odsvetuje, zaradi vsebnosti pirolizidinskih alkaloidov.

Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba

Sveže korenine in pripravke iz korenin se uporablja zunanje pri modricah, pri zvinih, izpahih in zlomih kosti ter podpludbah in bolečinah v mišicah in sklepih. Vedno samo v primeru nepoškodovane kože. Zunanja uporaba lahko neprekinjeno traja največ deset dni, potem je uporabo treba začasno prekiniti. Na leto se lahko gabez uporablja v skupnem seštevku največ 4 do 6 tednov.

Uporaba v veterini

ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI

V ljudski medicini so gabez uporabljali pri bruhanju krvi iz želodca in požiralnika, vnetjih debelega črevesa, pri razjedah na želodcu in dvanajstniku, zunanje pri zlomih kosti ter razjedah in ranah na koži. Korenine gabeza so uporabili tudi pri ranah, ki so se slabo celile in pri gnojnih ranah. Po izsledkih novejših raziskav je notranja uporaba odsvetovana zaradi vsebnosti pirolizidinskih alkaloidov.

DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI

- Symphyti radix: korenina navadnega gabeza

OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJUE

- blaži bolečine

ZDRAVILNE UČINKOVINE

POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ

V klinični študiji s 143 udeleženci so ugotavljali učinkovitost izvlečka iz korenin gabeza pri zdravljenju zvina gležnja. Zdravljenje je trajalo osem dni. Testna skupina je prejemala izvleček v obliki mazila, kontrolna pa placebo. Ugotovili so, da se je osebam v testni skupini po nanosu mazila z izvlečkom gabeza zmanjšala bolečina. Občutno hitrejše je bilo zmanjšanje otekline in povečanje gibljivosti sklepa, v primerjavi s kontrolno skupino. Neželenih učinkov niso zaznali pri nobenem od udeležencev raziskave.

Učinkovitost izvlečka iz korenin gabeza pri zdravljenju zvina gležnja so ugotavljali primerjalno s sintezno učinkovino diklofenakom. V klinični študiji s 164 udeleženci so dokazali boljšo učinkovitost izvlečka gabeza v primerjavi z diklofenakom.

Pri osteoartritisu kolena so ugotavljali učinkovitost mazila z izvlečkom iz gabeza. V klinični študiji je bilo udeleženih 220 oseb. Testni skupini so koleno mazali z mazilom, ki je vsebovalo izvleček iz gabeza. Kontrolni skupini pa so koleno mazali z mazilom brez izvlečka. Testirane osebe so ocenjevale bolečino po VAS lestvici. Bolečina osebam v testni skupini se je zmanjševala občutno in sistematično. Medtem ko se je osebam v kontrolni skupini bolečina zmanjševala bistveno počasneje. V testni skupini se je občutno zmanjševala tudi bolečina pri gibanju. Pacienti so mazilo dobro prenašali. Mazilo je zmanjšalo bolečino, povečalo gibljivost sklepa in izboljšalo kakovost življenja pacientom. Mazilo je primerno za kratkotrajno uporabo.

Iz korenin gabeza se izdeluje obloge in tekoče ter poltrdne pripravke za zunanjo uporabo. Uporablja se tudi sveži sok in narezane korenine.

Obloga iz korenin gabeza za zdravljenje bolečin v sklepih

Za zdravljenje bolečin v sklepih lahko pripravimo oblogo iz svežih korenin gabeza. Skopljemo korenine gabeza. Pazimo, da jih ne zamešamo z drugimi podobnimi koreninami. Korenine očistimo z vodo in ščetko. Korenin ne namakajte v vodi. Le poščetkajte in sperite. Narežite jih na drobne kolobarje in počakajte, da se izloči sluz. Obolelo mesto predhodno očistite in osušite. Korenine položite med dve plasti gaze in ovoj ovite okoli prizadetega mesta. Dodatno utrdite z gazo, čez pa dajte tkanino, ki ne prepušča tekočine, da ne boste umazali oblačil. Ne ovijte premočno, da ne zaustavite krvnega obtoka! Redno spremljajte barvo predela kože za ovojem! Oblogo pustite ovito nekaj ur, potem jo odstranite in zavrzite. Obolelo mesto potem pustite na zraku nekaj ur. Oblogo lahko ponovite dvakrat na dan, največ 8 dni. Vsakič jo pripravite na sveže. Pred prvo uporabo je potrebno izključiti možnost alergijske reakcije! V primeru, da gre za resno poškodbo, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. 

Rastišče in razširjenost

Domovina gabeza je Evropa, razširjen pa je po celotnem zmerno-toplem pasu; v Aziji, Severni Ameriki in Avstraliji. Uspeva na vlažnih in močvirnatih rastiščih.

Uporabni deli

V zdravilne namene uporabljamo korenine gabeza. Listi so uporabni za izdelavo barvila ali pa gnojila za rastline. Semena gojimo z namenom razmnoževanja rastlin. Gabez gojijo tudi kot okrasno rastlino.

Rastne razmere

Gabez je enostaven za gojenje. Uspeva na mnogih rastiščih, najbolj pa mu ustrezajo sončna in polsenčna rastišča ter vlažna tla. Rastlino lahko razmnožujemo s semenom, s koščki korenine ali pa z delitvijo. Najbolj enostavno je razmnoževanje s koščki korenine. Spomladi izkopljemo korenino in jo narežemo na 2 centimetra dolge koščke. Koščke potaknemo v zemljo, zalijemo in počakamo, da poženejo mlade rastline. Veliko težje je razmnoževanje s semenom, saj je kalitev počasna in nezanesljiva. Semena naberemo jeseni, sejemo jih spomladi ali jeseni. Zelo uspešno pa lahko gabez razmnožujemo tudi z delitvijo koreninskega sistema. Izkopljemo rastlino, razdelimo posamezne poganjke in jih presadimo na želeno mesto.

Na listih gabeza se v pozni jeseni občasno pojavljata rja in pepelasta plesen. V takem primeru porežemo prizadete liste in jih skurimo, da preprečimo širjenje bolezni.

Velja še opozoriti, da je gabez koreninski plevel in da ga precej težko odstranimo iz vrta, saj požene tudi iz majhnih korenin, ki ostanejo v tleh. Korenine so globoko v tleh, odstranimo pa jih lahko le tako, da jih v celoti izkopljemo.

Žetev

Korenine izkopljemo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Korenine se rade lomijo, zato jih ne pulimo ampak jih v celoti izkopljemo z lopato. Korenine uporabimo sveže, za izdelavo različnih pripravkov ali pa jih posušimo.

Liste nabiramo pred cvetenjem. V ugodnih razmerah lahko v rastni dobi opravimo tudi do štiri žetve listov. Pri nabiranju listov nosite rokavice, ker dlake na nadzemnih delih rastline dražijo kožo.

Za žetev semen pustimo rastline, da zacvetijo in razvijejo plodove, ki jih nabiramo ob polni zrelosti.

Zanimivosti

Zaradi relativno visoke vsebnosti fosforja in dušika je gabez zelo primerna rastlina za obogatitev komposta in pospešitev procesa kompostiranja. Liste lahko uporabljamo za pripravo tekočih gnojil in za zeleno gnojenje. Največ fosforja vsebuje vrsta Symphytum uplandicum.

OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI

Gabez vsebuje pirolizidinske alkaloide, za katere je bilo dokazano strupeno delovanje na jetrne celice. Notranja uporaba je odsvetovana. Prehajanje teh snovi skozi nepoškodovano kožo je majhno, zato zunanja uporaba ni problematična. Ni pa priporočljiva uporaba na poškodovani koži. Zunanje se lahko gabez neprekinjeno uporablja največ deset dni, potem je treba za nekaj časa prekiniti z uporabo.

Gabez ni primeren za zdravljenje globokih ran!
Ne uporabljajte gabeza in njegovih pripravkov, če ste noseči ali dojite! Pirolizidinski alkaloidi so lahko strupeni za zarodek!

1. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 114 (2015)

2. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 138 (2016)

3. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 64-65 (2020) 

4. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 219 (2007)

5. Frost R., Et al.; The external use of comfrey: A practitioner survey; Complementary Therapies in Clinical Practice 20; p. 347-355 (2014)