Melisa, navadna (Melissa officinalis)

UPORABNI DELI

- LIST

V zdravilne namene se uporabljajo posušeni listi navadne melise.

- ETERIČNO OLJE

Vsebnost eteričnega olja je do 0,3%. Za kilogram eteričnega olja melise je potrebnih 7 do 14 ton rastlinskega materiala. Bodite pozorni, da ne kupujete ponaredkov. Podoben vonj ima eterično olje limonske trave (Cymbopogon).

NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE

Izvlečke melise uporabljamo notranje in zunanje. Vodni izvlečki iz listov melise se notranje uporabljajo pri živčnih motnjah, stresu, nespečnosti in migreni ter pri prebavnih težavah živčnega izvora. Zunanje, predvsem v obliki kopeli se izvlečki uporabljajo za sproščanje živčne napetosti. Mnogo raziskav pa kaže tudi delovanje na herpes simpleks. 

Interna zdravilna uporaba

Liste melise v obliki čajev se uporablja notranje pri blagih motnjah spanja, ki so posledica nervoze in nemira, saj delujejo pomirjevalno. Čaj koristi pri živčnih obolenjih. Odpravlja blage prebavne težave, blaži krče v prebavilih in napenjanje. Spodbuja izločanje prebavnih sokov in žolča. Preprečuje nastajanje plinov v črevesju.
Melisa je posebej priporočljiva pri motnjah prebave psihološkega izvora in pri živčno pogojenih želodčnih in črevesnih težavah. Z njo si lahko pomagamo pri glavobolih, anksioznih motnjah, razdražljivosti in blagi depresiji. Je varna rastlina za uporabo pri otrocih v primeru razdražljivosti in prebavnih motenj. Nekateri viri iz ljudske medicine poročajo, da pomaga tudi pri nosečniški slabosti.

Prehranska živilska uporaba

Melisa je dišavnica in začimba. Jedem daje vonj in okus po limoni. Liste dodajamo solatam cele, ali pa jih sesekljamo in potresemo po solati. Solatam daje osvežujočo aromo.
Uporabljamo jo za pripravo osvežilnih napitkov in za pripravo sadnih solat. Zelo dober okus ima nariban korenček, ki mu dodamo sesekljane liste melise.

Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba

Eterično olje se uporablja v aromaterapiji za pomirjanje in sproščanje živčne napetosti. V obliki pršil za zunanjo uporabo deluje repelentno.
Kopeli z listi melise, ki vsebujejo čreslovine, pozitivno vplivajo na kožo.
Raziskovali so učinek koncentriranega izvlečka melise pri zdravljenju herpesa na ustnicah, ki je pokazal obetavne rezultate. Pospešilo naj bi se celjenje in podaljšal čas do ponovnega pojava herpesa na ustnicah.

Uporaba v veterini

Nekateri viri navajajo, da je melisin čaj zdravilen za čebele, ker krepi njihovo zdravje. Trditve niso dokazane.
Dokazali so protivnetno in protibolečinsko delovanje izvlečka melise pri miših in podganah. Pri psih se melisa lahko uporabi pri prebavnih motnjah, razdražljivosti, motnjah spanja in kožnem lišaju.

ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI

V Parizu so v 17. stoletju izdelali skrivnostno recepturo sestavljeno iz melise, muškata, nageljnovih žbic, limoninih lupin in cimetove skorje, ki so jo uporabljali pri mnogih boleznih.

Plinij mlajši je priporočal uživanje melisinega soka zmešanega z medom za preprečevanje razvoja sive mrene. Meliso so priporočali pri glavobolu in omotici pri nosečnicah. Z izvlečki iz melise so zdravili nespečnost. Izvleček iz melise so vtirali v kožo pri revmatičnih obolenjih.

Avicenna naj bi liste melise priporočal za zdravljenje epilepsije. Obstajajo domneve, da melisa krepi spomin.

DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI

- Melissae folium: list navadne melise
- Melissae aetheroleum: eterično olje navadne melise

OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE

- deluje pomirjevalno
- blaži nervozo
- pomaga pri nespečnosti
- blaži prebavne motnje živčnega izvora 

Primerno za interno in zunanjo uporabo.

ZDRAVILNE UČINKOVINE

Listi melise vsebujejo flavonoide, fenilpropanoide, tanine, triterpene, monoterpenske glikozide, seskviterpenske derivate in eterično olje.

Od flavonoidov so prisotni glikozidi kvercetina, kemferola, apigenina in luteolina.

Od fenilpropanoidov vsebuje derivate hidroksicimetne kisline, kot sta klorgenska in kavna kislina in do 6% rožmarinske kisline.

Od triterpenov sta prisotni ursolna in oleanolna kislina. Poleg tega so v steblu in listih našli šest novih triterpenov, med njimi pet sulfatiranih.

Eteričnega olja je od 0,06% do 0,8% in vsebuje citral, neral in citronelal, do 10% beta-kariofilena in do 10% germakrena.

POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ

V randomizirani, s placebom kontrolirani klinični študiji so preverjali učinkovitost izvlečka iz listov melise pri Alzheimerjevi bolezni. V raziskavo je bilo vključenih 21 pacientov starejših od 65 let. Pacienti so izvleček jemali 16 tednov. Pred in po jemanju izvlečka so preverjali njihove kognitivne funkcije po ADAS-cog in CDR lestvici. Pacientom, ki so prejemali izvleček iz listov melise so se bistveno izboljšale kognitivne funkcije. Razlika je bila statistično značilna glede na paciente, ki so prejemali placebo.

V unicentrični, prospektivni, odprti raziskavi so preizkušali učinkovitost izvlečka iz listov melise pri blagi do zmerni anksiozni motnji in pri motnjah spanja. 20 prostovoljcev je 15 dni prejemalo izvleček iz listov melise, dvakrat na dan. Izvleček je bil standardiziran na vsebnost rožmarinske kisline in derivatov hidroksicimetne kisline. Pred in po začetku jemanja izvlečka so testirani izpolnili vprašalnik o anksioznih motnjah in vprašalnik o nespečnosti. 95% testiranim se je stanje po uporabi izvlečka izboljšalo. 70% udeležencev je odpravilo anksiozne motnje, 85% jih je odpravilo nespečnost, 70% pa obe težavi. Raziskovalci so zaključili, da ima izvleček iz listov melise potencial za zdravljenje anksioznih motenj in nespečnosti. Potrebno bi bilo izvesti kontrolo placebo učinka in nadaljnje raziskave.

Iz listov meslise se najbolj pogosto izdeluje čajne mešanice, vodne, etanolno-vodne in oljne izvlečke ter razne sorodne pripravke.

Čajna mešanica pri nespečnosti

Za pripravo čajne mešanice potrebujemo liste melise, korenine baldrijana in storžke hmelja. Zmešamo po masi enake dele vseh treh zdravilnih rastlin in mešanico homogeno premešamo. Zavremo vodo. Odmerimo zvrhano čajno žlico mešanice v posodo in rastline prelijemo z 250 mililitri vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Potem precedimo. Pustimo, da se ohladi. Pijemo še topel zdravilni čaj. Do trikrat na dan. Čaj pomaga pri preutrujenosti in živčni slabosti. Pomaga tudi pri nespečnosti. V tem primeru ga pijte 30 minut pred spanjem.

Balzam za ustnice z meliso

Za pripravo balzama potrebujemo 60 gramov masla shea, 5 gramov čebeljega voska, 10 mililitrov oljnega izvlečka melise, 10 kapljic tinkture iz šentjanževke in 10 kapljic eteričnega olja evkaliptusa. Na vodni kopeli raztalimo shea maslo in čebelji vosek, ter dodamo oljni izvleček melise. Odstavimo iz kopeli in vmešamo tinkturo iz šentjanževke ter eterično olje evkaliptusa. Zmes dobro premešamo in še toplo nalijemo v ustrezne posodice. Počakamo, da se strdi. Zapremo, označimo in napišemo datum izdelave. Izdelek je uporaben do enega leta.  

Poletni ledeni čaj iz melise

Za pripravo ledenega čaja potrebujemo pest svežih listov melise in limono. Liste melise damo v lonec in jih prelijemo z enim litrom vrele vode. Pustimo stati 7 minut, potem precedimo. Vmes iztisnemo sok iz limone in ga dodamo prevretku. Po želji lahko dodamo sladkor in limonino lupinico. Pri limonini lupinici pazite, da jo pridobite iz limon, ki imajo užitno lupino! Napitek ohladimo. V hladilniku ga lahko hranimo en dan. Ponudimo ohlajeno, kot osvežilno pijačo. Kozarec okrasimo z listi melise in koščkom limone. Serviramo s slamico.

  Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.

Rastišče in razširjenost

Melisa izvira iz Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Uspeva v zmernem celinskem podnebju. Razširjena je po Evropi, Aziji in Severni Ameriki.

Uporabni deli

V terapiji uporabljamo liste melise. Kot dišavnico gojimo zel. Semena gojimo z namenom razmnoževanja. Primerna je tudi kot rezano cvetje.

Rastne razmere

Melisa je enostavna za gojenje. Odlično uspeva na toplih in dobro osončenih mestih, ter odcednih tleh, z dovolj vlage. Dobro prenaša nizke zimske temperature in sušo. Najraje ima globoka peščeno-ilovnata tla bogata z organsko snovjo. Na senčnih in mokrih rastiščih razvije slabšo aromo, na peščenih tleh je bolj dovzetna za rumenenje listov.
Meliso gojimo tri do štiri leta, potem rastline zamenjamo, ker pade kakovost. Površina mora biti pred setvijo fino pripravljena. Razmnožujemo jo s semenom. Lahko z direktno setvijo ali pa preko sadik. Semena na prosto sejemo v juniju in sadike presadimo na stalno mesto maja naslednje leto. Zgodaj spomladi ali jeseni lahko meliso razmnožujemo tudi z delitvijo. Razdelimo koreninski sistem tri do štiri leta starih rastlin. Odrasle rastline se hitro razširjajo same, preko semena. Potrebno jih je pleti in okopavati.
V gostih nasadih melise se lahko pojavi rja, ki jo povzroča Puccinia menthae in pegavost listov, ki jo povzroča Septoria melissae. Rastline lahko napadejo listne uši. Temnorjave ali črne nekroze listov so lahko posledica virusnih infekcij. Na vršičkih se pojavljajo ličinke mladih metuljev, stenice in škržati.

Žetev

Od drugega leta po sajenju naprej lahko opravimo tri žetve v rastni sezoni. Prva žetev je konec junija, druga avgusta, tretja pa konec septembra. Nadzemni del požanjemo ročno, deset centimetrov od tal. Najvišja vsebnost eteričnega olja v rastlini je avgusta. Liste nabiramo pred cvetenjem. Shranjujemo jih v steklenih kozarcih. Listi hitro izgubijo prijeten vonj po limoni.

Pri transportu naj zel ne bo natlačena, ker je občutljiva na pritisk. Sušenje mora biti hitro, da listi ne porjavijo. Liste ločimo od stebla po sušenju.
Ko želimo pridobiti semena, pustimo rastline, da zacvetijo in semena dozorijo. Požanjemo jih avgusta ali septembra. Svežo rastlino lahko nabiramo od maja do novembra.

Zanimivosti

Melisa dobro uspeva skupaj s križnicami. Cvetoča rastlina naj bi odganjala mravlje in muhe.

Rastlino se dodaja zastirkam, ker vsebuje veliko mineralov in hranil in izboljša rodovitnost tal.

OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI

Ni znanih neželenih stranskih učinkov. Melisa velja za varno zdravilno rastlino.

Obstajajo sklepanja, da v velikih odmerkih lahko zmanjšuje aktivnost ščitnice.

Med nosečnostjo in dojenjem se pred uporabo posvetujete z izbranim zdravnikom.

1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 44, 481 (2021)

2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 195 (2015)

3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 113 (2016)

4. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 96-98 (2020) 

5. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 514 (2007)

6. Howard M.; Traditional Folk Remedies: A Comprehensive Herbal; Century (1987)