Lipa, navadna (Tilia platyphyllos)
Cvetove lipe uporabljamo za spodbujanje potenja, pri vročini, za povečanje odpornosti in za blaženje kašlja. Deluje tudi pomiritveno in krepčilno, ter blaži krče in napenjanje. V kozmetiki izvleček lipe pogosto zasledimo v izdelkih za nego las in lasišča, kjer deluje negovalno na poškodovane lase, jih naredi bolj elastične ter tako bolj sijoče in prijetne na odtip. Lipa (Tilia platyphyllos Scop.) in lipovec (Tilia cordata Mill.) imata dokazano enake zdravilne lastnosti.
IME
Slovensko: Navadna lipa
Latinsko: Tilia platyphyllos Scop.
Ostala ljudska imena: inaka lipa, jenaka lipa, lipovka, poletna lipa, prava lipa, velikolisna lipa, velikolistna lipa
BOTANIČNI OPIS
Navadna lipa je drevo visoko do 40 metrov, katerega deblo ima sivorjavo lubje, ki ima vzolžne razpoke. Drevo lipe lahko doseže visoko starost, več sto let. Ima močno razvit koreninski sistem pri katerem so zelo močne stranske korenine, ki so zelo globoko razraščene. Krošnja prosto rastečih lip je sestavljena iz debelih vej, ki tvorijo zelo široko krošnjo, medtem ko je krošnja lip, ki rastejo v gozdu, ožja in manjša. Listi so srčasti, z drobno nažaganim robom, na koncu zašiljeni in veliki od 8 cm do 15cm. Na spodnji strani so v kotičku žil bele dlačice, ki prekrivajo tudi do 5 cm dolg pecelj. Močno dišeči dvospolni cvetovi rastejo v socvetju, ki visi navzdol in ga sestavljajo trije cvetovi, ki so so rumenkasto-zelene barve, z dlakavim žilnim kotom. Cveti junija, na začetku jeseni pa se iz cvetov razvijejo plodovi, ki so oleseneli, peterorobi oreški, ki vsebujejo od 1 do 2 semena. Razmnožuje se s semeni. Je drevo, ki ga pogosto najdemo v parkih, na dvoriščih, kmečkih vrtovih in ob cestah in v drevoredih. Raste tudi v listnatem gozdu.
SORODNE VRSTE
Rod Tilia je rod dreves, ki imajo značilno srčasto oblikovane liste in mehak les. Poznanih je veliko vrst, v Sloveniji pa rastejo 4 vrste. Poleg navadne lipe še malolistna lipa (Tilia parvifolia Ehrh.), velikolistna lipa (Tilia grandifolia Ehrh.) ter lipovec (Tilia cordata Mill.). Lipovec in lipa imata enake zdravilne učinke.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Čaj iz lipovih cvetov se uporablja za pospeševanje potenja, pri zasluzitvi pljuč, oboljenih zgornjih dihal, prehladu in gripi. Ravno tako za nižanje visoke telesne temperature in dvig imunskega sistema. Poparek se uporablja v kopelih za sprostitev in krepčanje telesa.
Lipovo oglje se zdrobljeno v prah uporablja pri driski, napenjanju in zastrupitvah. Zunanje pa se oglje uporablja pri gnojnih ranah.
ZANIMIVOSTI
Lipa je drevo z bogato zgodovino! V različnih kulturah in časovnih obdobjih je imela različno simboliko. V Antiki je veljala za simbol prijateljstva, v grški kulturi pa je bila znamenje zvestobe. V srednjem veku je predstavljala modrost in pravičnost in so jo poznali kot drevo življenja in zdravja. Kasneje je pri naših prednikih Slovanih simbolizirala lepoto, žensko milino, srečo in zakonsko ljubezen.
Lipo so ponavadi posadili sredi vasi in tako je bila središče vsega pomembnega dogajanja. Pod njo so potekala praznovanja, druženja in plesi ter tudi vsa pomembna odločanja, reševanje sporov in celo sojenja.
Njen kulturni pomen se je pri nas ohranil do danes. Velja za nacionalno drevo in simbol slovenstva. Najdebelejša lipa v Sloveniji je Najevska lipa (ki je pravzaprav lipovec), ki raste v Črni na Koroškem, natančneje na Ludranskem vrhu. Med znanimi lipami pri nas so še lipa na Tolstem vrhu pri Dravogradu, vaška lipa v Orehku pri Postojni ter v Ljubljani najstarejša lipa, furmanska lipa, ki stoji na Borštnikovem trgu.
UPORABNI DELI
- CVET
V zdravilne namene se uporabljajo cvetovi skupaj z ovršnimi listi. Nabiramo jih komaj odprte, torej pred polnim cvetenjem, v sončnem vremenu, najbolje od 10 do 12 ure, oziroma pred močnim soncem. Ob visokih temperaturah eterična olja hitro hlapijo in s tem se izgubi zdravilnost cvetov. Ker je lipa medovita rastlina, jo imajo čebele in drugi opraševalci zelo radi. Ravno zato jo ne nabiramo v polnem cvetu, saj žuželke hitro poberejo ves nektar in s tem tudi zdravilne snovi. Cvetovi se najbolje sušijo na zraku, v senčnem in zračnem prostoru. Suho drogo hranimo do enega leta, saj s staranjem droga nima več zdravilnih učinkov.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Lipa je uporabna notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se uporablja tekoče pripravke, kot so čaji, poparki in tinktura. Čaji in čajne mešanice z lipovimi cvetovi se uporabljajo pri prehladnih stanjih, gripi, obolenjih zgornjih dihal, za dvig imunskega sistema, za pomiritev in pri motnjah spanja. Učinkovito blaži vnetja sluznice in povečuje imunsko odpornost. Droga ima tudi antidiaroično delovanje. Od nekdaj velja, da droga lipe pospešuje potenje. Za zunanjo uporabo uporabljamo poparke in rastlinske izvlečke. Na koži deluje kot adstringent. Uporablja se tudi za pomiritvene in krepčilne kopeli, saj ima sedativno in antispazmodično delovanje.
Interna zdravilna uporaba
Suha droga se uporablja v čajih in poparkih za lajšanje prehladnih obolenj in gripe. Pripravki uspešno blažijo vročična stanja, obolenja zgornjih dihal, vnetja sluznice in grla. Ima pomiritveni učinek, blaži motnje spanja, učinkovito dviguje imunski sistem ter ima krepčilni učinek.
Prehranska živilska uporaba
V kulinariki se uporabljajo mladi listi lipe, ki jih dodajamo solatam in drugim hladnim jedem. Iz cvetov pa se pripravlja sirup.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Zaradi sedativnega in antispazmodičnega delovanja se izvlečki in poparki dodajajo v kopeli za sprostitev in krepčanje telesa.
Uporaba v veterini
Edina znana uporaba v veterini je uporaba lipovega oglja, pri driski, napenjanju in zastrupitvi. Ravno tako oglje uporabljajo pri gnojnih ranah.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
Lipovo listje, nabrano pred cvetenjem so posušeno in v poparkih uporabljali za izločanje seča in za pospeševanje menstruacije. Poparek iz svežih listov, prelitih z vročim belim vinom so uporabljali pri bledici, izvleček listov pa pri vnetju dlesni in kot ustno vodico. Uporaba listov je danes bolj kot ne izjema.
Znana je tudi uporaba oglja in sicer za čiščenje zob, zdrobljen v prah se posipa po gnojnih ranah in kot zdravilo za drisko, saj nase veže strupe v črevesju.
Lipovo ličje se je v ljudski medicini uporabljalo predvsem pri stanjih na koži. V zapisih najdemo podatke, da če ga namočimo v vodo, dobimo sluzasto tekočino, ki jo skupaj z ličjem dajemo na opekline. Zavreto v domačem vinskem kisu, pa se je uporabljalo za obkladke pri čirih oziroma razjedah na koži.
Uporabljali so tudi plodove in sicer pri protinu. Strte in namočene v vinskem kisu pa kot pomirjevalo.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Tiliae flos: cvet navadne lipe
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
Primerno za interno in zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Poleg eteričnega olja droga vsebuje še 1% flavonol glikozidov, predvsem kvercetina in kemferola. Oba delujeta protivnetno, sta močna antioksidanta in imata protitumorno delovanje. Od rastlinskih glikozidov vsebuje še saponine, ki učinkovito redčijo gosto sluz in dražijo sluznice, kar pripomore k izločanju žleznih izločkov.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Iz cvetov lipe najbolj pogosto pripravljamo čaje, poparke, vodne ter vodno-etanolne izvlečke.
Lipov čaj
Čaj iz lipovega cvetja se priporoča za pospeševanje potenja, blaženje krčev, za dvig imunskega sistema, pri prehladu in gripi in za lajšanje kašlja ter pospeševanje izločevanja sekreta iz pljuč. Eno žlico posušenih lipovih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 5 do 10 minut. Poparek precedimo in pijemo še vročega oziroma toplega. Priporočena količina sta dve šalici sveže pripravljenega čaja na dan v tednu dni, po tem času je potrebno prenehati uživati čaj in se posvetovati z izbranim zdravnikom. Uporaba je odsvetovana pri otrocih do 4 let, ter v nosečnosti in med dojenjem. Ravno tako se pripravki iz lipovih cvetov odsvetujejo ljudem, ki imajo težave s srcem in tistim, ki so alergični na lipove cvetove.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Lipa in lipovec sta razširjeni po vsej centralni Evropi. Sta slovenski avtohtoni vrsti in glede rastišča se razlikujeta po tem, da lipo po večini najdemo v nižinskem svetu, medtem ko lipovec raste na višjih legah. Poleg tega je lipovec bolj pogost v mešanem gozdu, lipo pa najpogosteje najdemo na dvoriščih, ob poteh, v parkih, na vaških trgih oziroma povsod, kjer lahko s svojo veliko krošnjo dela senco.
Uporabni deli
Lipa je zelo uporabno drevo. Poleg tega, da jo zaradi njene mogočne krošnje pogosto sadijo v parkih, vrtovih in ob poteh, je izredno medonosna drevesna vrsta in njeno cvetje se uporablja v zdravilne nameni. Tudi les je zelo uporaben v mizarstvu in rezbarstvu ter tudi ličje za izdelavo vrvi, košar in podobnih izdelkov.
Rastne razmere
Navadna lipa raste na sončnih in polsenčnih legah, v gozdovih, parkih, vrtovih in v mestu. Ima močno razvit koreninski sistem, pri katerem so najbolj razvite stranske korenine. Razmnožuje se s semeni. V gozdu je krošnja manjša, kot pri posamezno rastočih drevesih. Rada ima globoka apnenčasta tla, ki so dobro odcedna in polna s hranili. Je zelo odporno drevo.
Žetev
Cveti junija, lipovec pa približno teden do dva pred njo. Nabiramo komaj odprte cvetove z ovršnimi listi, v sončnem in suhem vremenu, najbolje od 10 do 12 ure oziroma pred močnim soncem. Ob visokih temperaturah eterična olja hitro hlapijo in s tem se izgubi zdravilnost cvetov. Cvetovi se najbolje sušijo na zraku, v senčnem in zračnem prostoru. Suho drogo hranimo v steklenih posodah, ki se dobro zaprejo in jo hranimo do enega leta, saj s staranjem droga nima več zdravilnih učinkov.
Zanimivosti
Nabiramo jo pred polnim cvetenjem, zato ker je tako medonosna. Opraševalci in druge žuželke iz rastline poberejo ves nektar in zdravilna hranila in zato cvetovi v polnem razcvetu, izgubijo hranilno in zdravilno vrednost.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Lipa je ob priporočeni uporabi varna zdravilna rastlina. Prekomerna uporaba lipovih cvetov vpliva na delovanje srca. Ravno zato je uporaba odsvetovana srčnim bolnikom, nosečnicam in doječim materam ter otrokom do četrtega leta starosti.
1. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 174 (2015)
2. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 277 (2016)
3. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 210-211 (2020)
4. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 532 (2007)
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadna lipa
- Angleško ime:
- Linden (large-leaved)
- Botanično ime:
- Tilia platyphyllos Scop.
- Ph.Eur ime:
- Tiliae
- CAS:
- 91770-16-0
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Slezenovci (Malvales)
- Družina:
- Lipovke (Tiliaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
