Lapuh, navadni (Tussilago farfara)
Listi in cvetni koški navadnega lapuha učinkovito pomagajo pri izločevanju sluzi iz pljuč, lajšajo kašelj, vnetja zgornjih dihalnih poti, blažijo simptome bronhitisa ter lajšajo vnetje ustne votline in žrela. Lapuh ima tudi blago diuretično delovanje. Blaži kožna vnetja, razdraženo in oteklo kožo, krčne žile, ter pomaga pri opeklinah. Lapuh vsebuje pirolizidinske alkaloide z nenasičenim jedrom, zato se priporoča previdnost pri uporabi.
IME
Slovensko: Navadni lapuh, znan tudi pod imenom navadni uhlič
Latinsko: Tussilago farfara L.
Ostala ljudska imena: arpinc, elpejž, jurjovka, jurjovka, klobčič, klobčičje, konjska stopinja, kopačica, kopašica, kopitnica, lapuh, lapuščak, lapušček, lepuh, lejpe, lejpej, lepek, lepiš, lepušček, lopuh, lopuščak, lupine, lupinec, lupinek, oselsko kopito, oslovska stopinja, plečemik, podbel, podbela, podbelek, potočenca, pravi lapuh, repuh, spodbel, stiper, stipor, svinjarica, štipor, vinogradska kopačica
BOTANIČNI OPIS
Navadni lapuh je trajna zeljnata rastlina, ki v času cvetenja zraste od 10 do 15 cm v višino. Ima močno koreniko in podzemne poganjke, iz katerih spomladi poženejo cvetna stebla, ki so sivo zelene barve in porasla z rdečerjavimi luskolisti. Na koncu stebla je rumen košek, ki izgleda kot cvet, a je pravzaprav sestavljen iz večih jezičastih cvetov, ki so nameščeni okoli cevastih cvetov na sredini. Cveti marca, včasih že februarja in aprila. Ima močno dišeče cvetove, ki privablja opraševalce. Plodovi so podolgovati in na vrhu imajo kodeljico, ki izgleda kot šop laskov. Listi se razvijejo šele, ko rastlina odcveti. So pritlični, dolgopecljati, na robovih nazobčani in na spodnji strani gosto belo polsteno dlakavi.
SORODNE VRSTE
Repuh, znanstveno Petasites Mill., ki ravno tako prihaja iz družine nebinovk, je pri nas široko razširjena rastlina. Pogosto lahko med suho drogo najdemo tudi liste repuha, ki ga nabiralci primešajo k lapuhu, v namene ponarejanja droge. Repuh je zdravilna rastlina, ki vsebuje petazine, ki delujejo spazmolitično in tudi pirolizidinske alkaloide z nenasičenim jedrom, ki lahko poškodujejo jetra. Repuh se v ljudski medicini uporablja pri dihalnih boleznih, težavah z ožiljem, žolčnih kolikah in kolikah sečnih organov, prebavnih motnjah živčnega izvora, za spodbujanje teka, lajšanje bolečin pri menstruaciji in za pospeševanje potenja. S strani farmacije se uporaba repuha v zdravilne namene odsvetuje. Zato je pomembno, da pri nakupu droge in pripravkov iz lapuha, vedno prepričate o kvaliteti in izvoru.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Lapuh je v tradicionalni medicini zelo cenjena zdravilna rastlina. Priporoča se pri vseh pljučnih boleznih, Velja za nepogrešljivo zdravilo pri kašlju, zasluzenosti, bronhitisu, astmi, vnetjih ustne votline in žrela. Priporočajo ga pri kroničnih pljučnih boleznih, poškodbah pljuč zaradi kajenja in nadušljivosti. Pripravljajo čaj, sirup in sveži sok. Uporabljajo ga tudi pri poškodbah tkiva, oteklinah in kožnih vnetjih. Obkladke uporabljajo pri razjedah, opeklinah, izpuščajih, šenu (erizipel – akutna bakterijska okužba kože), čirih in vnetih venah. Ponekod se v ljudskem zdravilstvu uporablja tudi posušene korenine, za pospeševanje znojenja. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C v listih, se dodajajo spomladanskim solatam.
ZANIMIVOSTI
Tako kot repuh, tudi lapuh vsebuje pirolizidinske alkaloide z nenasičenim jedrom. Največ v cvetovih, manj v listih, v drogi pa vsebnost s časom upade. Vseeno pa obstaja možnost, da pri pripravi poparka preidejo v vročo vodo. Velja, da je potrebno uporabo čajev in poparkov iz lapuha omejiti na 6 tednov letno, nosečnicam, doječim materam, otrokom in osebam s slabim imunskim sistemom in težavami z jetri, pa se uporaba odsvetuje.
UPORABNI DELI
- LISTI
Liste nabiramo od maja do julija, odvisno od lege in rastišča in jih sušimo.
- CVETNI KOŠKI
S peclji vred jih nabiramo vse od februarja do maja, priporoča se, da se naberejo ko še niso popolnoma razcveteni.
Nabiranje lapuha se odsvetuje v sušnih obdobjih, saj je lahko koncentracija strupenih snovi, takrat višja, kot običajno .
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Navadni lapuh je uporaben notranje in zunanje. Za notranjo uporabo se pripravlja tekoče pripravke za uživanje. Za zunanjo pa se pripravlja tekoče in poltrdne pripravke. Uporablja pa se tudi sveže liste, ki se jih nanese neposredno na obolelo mesto. Droga učinkovito pomaga pri izločevanju sluzi iz pljuč, lajša kašelj, vnetja zgornjih dihalnih poti, blaži simptome bronhitisa ter lajša vnetje ustne votline in žrela. Ima tudi blago diuretično delovanje. Blaži tudi kožna vnetja, razdraženo in oteklo kožo, krčne žile, ter pomaga pri opeklinah .
Interna zdravilna uporaba
Čaj iz droge navadnega lapuha se uporablja za lajšanje dihalnih težav, pri kašlju, hripavosti, zasluzenosti, vnetju ustne votline in žrela, pomirja razdraženo sluznico. Uporablja se tudi pri kroničnem bronhitisu, astmi in pri obolenjih pljuč, ki so posledica stalnega vdihavanja prahu ali dolgoletnega kajenja.
Prehranska živilska uporaba
Zapise o uporabi v prehrambene namene najdemo le v starih knjigah. Zaradi vsebnosti strupenih snovi, se takšna uporaba odsvetuje.
Ponekod so cvetovi sestavina v domačem 'jegermajstru'.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Uporaba v veterini
Tudi pri živalih se uporablja za blaženje kašlja in pri dihalnih težavah. Previdnost pri uporabi ni odveč.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
V tradicionalni medicini je cenjen, kot eno izmed boljših zdravil pljučnih bolezni. Latinsko poimenovanje 'Tussilago' izvira iz besede 'tussis', kar pomeni 'kašelj'. Starogrški zdravnik Dioskurid je priporočal uporabo lapuha pri suhem kašlju in ˝za vse tiste, ki ne morejo dihati, razen če stojijo pokonci˝. Navadni lapuh je bila en izmed najbolj cenjenih zdravilnih rastlin za pljučna obolenja, kašelj, zasluzenost, katarje grla in žrela, bronhitisa, astme in tudi za zdravljenje zgodaj odkrite jetike. Cvetovi in listi so se uporabljali tudi za 'čiščenje krvi' in zdravljenje škofuloze. Obkladke so uporabljali pri vnetju ven, kožnih razjedah, šenu, oteklinah, opeklinah, čirih in tudi oteklih stopalih. Sveže stisnjen sok pa so, pa so uporabljali, kot kapljice za ušesa, pri bolečinah.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
Primerno za notranjo in zunanjo uporabo.
ZDRAVILNE UČINKOVIN
Čreslovin je od 5 do 10%.
Listi in cvetovi vsebujejo še grenki glikozid tusilagin, eterično olje, saponine, inulin, galno kislino, fitosterole, stearin, palmitin, holin, kalij, kalcij, natrij, magnezij in veliko nitratov .
Od pirolizidinskih alkaloidov z nenasičenim jedrom, navadni lapuh vsebuje dva. To sta senecionanin in senkirkin, ki ga vsebuje 0,015%. V listih jih je več, kot v cvetovih. V drogi vsebnost s časom upade.
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Predvsem je problem v tem, da se težave oziroma okvare jeter, povezane s prekomernim uživanjem pokažejo šele z leti.
Dokazano deluje proti določenim gramnegativnim bakterijam, kot sta Pseudomonas aeruginosa in Staphylococcus aureus.
Lapuh se uporablja za pripravo čaja in obkladkov. V ljudski medicini pa še za pripravo tinkture, mazil in sveže stisnjenega soka. Za obkladke lahko uporabljamo sveže, zmečkane liste.
Čaj iz lapuha
Pripravimo ga iz dveh žličk droge, ki jo prelijemo z 2,5dcl vroče vode, pustimo stati 10 minut in nato precedimo. Po želji ga osladimo z medom. Priporočena količina na dan je dve do tri skodelice, sveže pripravljenega čaja. Pijemo ga v primeru suhega in dražečega kašlja. Lahko pa ga neoslajenega grgramo pri vnetju ustne sluznice in žrela.
Čajna mešanica za dihala
Iz enakih delov suhe droge pripravimo čajno mešanico. Uporabimo lapuh (samo listi, ali pa listi in cvetovi), cvet lučnika, ozkolistni trpotec in zel pljučnika. Dve žlički mešanice prelijemo z 2,5dcl vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Nato precedimo in po želji osladimo z medom. Priporočena dnevna količina je 3 skodelice, sveže pripravljenega čaja. Pijemo ga pri vnetjih zgornjih dihal, bronhitisu in prehladu ter gripi.
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Lapuh izvira iz Evrope in severne Azije. Raste povsod po Sloveniji, od rastišča pa je odvisna vsebnost zdravilnih učinkovin in tudi strupenih snovi. Najpogosteje ga najdemo na brežinah rek in potokov, pa tudi ob cestnih robovih in v gozdovih.
Uporabni deli
V zdravilne namene nabiramo cvetne koške in liste.
Rastne razmere
Navadni lapuh ima rad vlažna, ilovnata tla in polsenčno do senčno lego.
Žetev
Liste nabiramo od maja do julija, odvisno od lege in rastišča, jih narežemo in na hitro posušimo. Shranimo jih v steklene kozarce, v temnem in hladnem prostoru.
S peclji vred jih nabiramo vse od februarja do maja, v lepem in suhem vremenu. Posušiti jih moramo na hitro, da ne izgubijo barve. Priporoča se, da se naberejo ko še niso popolnoma razcveteni.
Nabiranje lapuha se odsvetuje v sušnih obdobjih, saj je lahko koncetracija strupenih snovi, takrat višja, kot običajno.
Zanimivosti
Liste lapuha so včasih uporabljali namesto tobaka.
1. Kreft, S., Kočevar Glavač, N.; Sodobna fitoterapija; Z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin; Slovensko farmacevtsko društvo, p. 158 (2021) - knjiga
2. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 171 (2015) - knjiga
3. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 278-279 (2016) - knjiga
4. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 171-172 (2020) - knjiga
5. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 216 (2007) - knjiga
Podatki
- Slovensko ime:
- Navadni lapuh
- Angleško ime:
- Coltsfoot
- Botanično ime:
- Tussilago farfara L.
- Ph.Eur ime:
- Farfarae
- CAS:
- 84625-50-3
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Košarnice (Asterales)
- Družina:
- Nebinovke (Asteraceae)
- Kategorija namena:
- Rastline nemenjene uporabi z omejitvami (Z)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
