Bezeg, črni (Sambucus nigra)
Črni bezeg spodbuja potenje in izločanje bronhialnih žlez. Uporabljamo ga tudi v čajnih mešanicah, ki blažijo prehlad in gripo, izboljšujejo imunski sistem ter čistijo kri in telo. Deluje tudi protivnetno in zato izvlečke pogosto najdemo v mazilih za nego razdražene kože in kože po sončenju.
IME
Slovensko: Črni bezeg
Latinsko: Sambucus nigra L.
Ostala ljudska imena: bažovina, beza, bezdjina, bezg, bezga, bezl, bezgov, bezgovec, bezgovina, bezovc, boz
BOTANIČNI OPIS
Črni bezeg je listopanden grm, ki zraste do 7 metrov visoko, redkeje pa tudi manjše drevo, ki doseže višino do 10 metrov. Stranske veje poganjajo čisto pri tleh. Listi so nasprotno razporejeni, dolgi od 10 do 30 cm, koničasti in po robovih enakomerno nazobčani. Če liste pomečkamo med prsti, se razvije značilen vonj po bezgu. Dvospolni cvetovi so beli do rumenkasto beli in so združeni v navidezne, ploščate kobule. Imajo močno in prijetno aromo in na robu kobulov jalove cvetove, ki služijo privabljanju žuželk. Cveti maja in junija. Iz cvetov se, v avgustu in septembru razvijejo trisemenske jagode, ki so sprva zelene, ko dozorijo pa bleščeče črne barve. Koreninski sistem je plitek, lubje pa sivo ali rumenkasto rjave barve in je pogosto malo razbrazdano.
SORODNE VRSTE
Smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus L.), znan tudi pod imenom habat, ima drobne bele cvetove, ki se razvijejo v črne plodove. Raste ob njivah, ob robovih gozdov in na vlažnih travnikih, po celi Sloveniji. V zdravilne namene so nekdaj uporabljali vse dele rastline, predvsem kot diuretik, za izločanje žolča in pri boleznih dihal. Ker ima uporaba kar nekaj stranskih in neželenih učinkov, ga stroka ne priporoča več.
Poznamo tudi divji bezeg (Sambucus racemosa L.), ki ima zeleno grozdasto socvetje in oranžno rdeče jagode. Raste v senčnih delih gozda. Včasih so njegove liste in plodove uporabljali v zdravilne namene. Danes je znano, da so semena, lubje in korenina strupeni.
TRADICIONALNA DOMAČA UPORABA
Kot diuretik so ga uporabljali že grški in rimski zdravilci. Uporabljali so ga tudi pri ženskih težavah in pri kožnih čirih in vnetjih kože. Kasneje, srednjem veku, se je začel uporabljati kot zdravilo za spodbujanje potenja in boljše izkašljevanje. Uporabljajo so vsi deli rastline. Liste in mlade poganjke za pospeševanje znojenja in za čiščenje krvi. Cvetove se ravno tako uporabljajo za pospeševanje znojenja ter pri kašlju, prehladu, gripi, bronhitisu, astmi ter revmi. Lubje in sredica korenine vsebujeta smolo, ki deluje kot odvajalo ter diuretik. Uporabljajo ju tudi pri revmatičnih obolenjih. Zrele jagode, ki so zelo cenjene se uporabljajo prekuhane ali pa v obliki soka in sicer pri pljučnici, jetiki, vodenici, motnjah v krvnem obtoku, kot odvajalo ter tudi pri išiasu in nevralgijah.
ZANIMIVOSTI
V ljudski medicini je od vseh bezgovih pripravkov najbolj cenjeno bezgovo vino, ki služi kot eliksir in zdravilo pri premnogih stanjih. Blaži posledice telesne in psihične preobremenitve, čisti kri, spodbuja apetit ter blaži trebušne in črevesne krče. Kot topla pijača se uporablja pri gripi, bronhitisu in pljučnici. V mnogih krajih ga uporabljajo, kot krepčilo in poživilo za splošno zdravje.
UPORABNI DELI
- CVET
V zdravilne namene se s socvetja posmuka drobne cvetove in se jih na hitro posuši, ker drugače porjavijo. Shranimo jih v posode, ki se dobro zaprejo, na hladno in temno mesto. Drogo vsako leto menjamo. Uporabimo jih v čaju in čajnih mešanicah, za spodbujanje potenja, boljši imunski sistem, pri prehladu in gripi, pri kurah za čiščenje krvi in telesa ter v čajnih mešanicah za sladkorne bolnike. V farmaciji se za namene zdravljenja uporabljajo le cvetovi.
- PLOD
Zrele plodove se suši in predeluje v sokove in marmelade. Vsebujejo veliko telesu koristnih snovi, vitaminov in mineralov, še posebej vitamina B₁.
- LUBJE
Se uporablja posušeno v čajih in čajnih mešanicah. Deluje blago odvajalno in pospešuje izločanje seča.
NAMEN, UPORABA IN UČINKOVANJE
Črni bezeg se uporablja tako notranje, kot zunanje. Za notranjo uporabo se uporabljajo tekoči pripravki, za zunanjo pa tekoči in poltrdni. Črni bezeg spodbuja potenje in izločanje bronhialnih žlez. Nekatere raziskave so pokazale hepatoprotektivno delovanje, za kar je zaslužna vsebnost urozolne kisline. Deluje tudi protivnetno in zato izvlečke pogosto najdemo v mazilih za nego razdražene kože in kože po sončenju.
Interna zdravilna uporaba
Posušeni cvetovi se uporabljajo v čajih in čajnih mešanicah, ki spodbujajo potenje, blažijo prehlad in gripo, izboljšujejo imunski sistem, čistijo kri in telo.
Prehranska živilska uporaba
Cvetovi se uporabljajo za kuhanje sokov, vina in likerjev. Ponekod jih celo pražijo, dodajajo pecivom in uporabijo v raznih jedeh. Plodove se uporablja toplotno obdelane, nikoli sveže! Predelujejo se v kompot, marmelado, čežano in iz njih pripravlja vino, liker ali žganje.
Zunanja terapevtska in kozmetična uporaba
Uporaba v veterini
Oves je krmna rastlina, predvsem v konjerejstvu. Podatkov o zdravilni uporabi pri živini ni.
ZGODOVINA UPORABE V LJUDSKI MEDICINI
V ljudski medicini so uporabljali vse dele rastline. Že antični zdravilci so dobro poznali njegov diuretičen učinek, pa tudi sposobnost zdravljenja kože. V srednjem veku so dognali, da je zelo učinkovit pri spodbujanju potenja in tudi pri boleznih dihal. Liste in mlade poganjke so uporabljali za pospeševanje znojenja in čiščenje krvi. Zmečkane liste so uporabljali kot antiseptik pri vnetjih kože. Cvetove so uporabljali za pospeševanje znojenja ter pri kašlju, prehladu, gripi, bronhitisu, astmi ter revmi. Lubje in sredico korenine kot odvajalo in za pospeševanje izločanja seča ter pri revmatizmu. Zrele jagode, ki so od nekdaj zelo cenjene, so se uporabljale prekuhane ali pa v obliki soka in sicer pri pljučnici, jetiki, vodenici, motnjah v krvnem obtoku, kot odvajalo ter tudi pri išiasu in nevralgijah.
DROGA / FARMACEVTSKO UPORABNI DELI
- Sambucus nigrae cortex: lubje črnega bezga
OSNOVNO FUNKCIONALNO DELOVANJE
- laksans
- laksans
- diuretik
- antirevmatik
- antinevralgik
Primerni so za notranjo in zunanjo uporabo.
- purgativ
- diuretik
- emetik
Uporaba v zdravilne namene se odsvetuje.
ZDRAVILNE UČINKOVINE
Plodovi vsebujejo 79,8 % vode, 2,6 % beljakovin, 16,4 % ogljikovih hidratov (od tega okoli 9 % sladkorjev) in zelo malo maščob. Ravno tako kot cvetovi vsebujejo flavonske glikozide, cianogene glikozide (sambunigrin), zelo malo čreslovin, zaenkrat neznane sestave in eterično olje v sledovih. Vsebujejo še jabolčno in valeriansko kislino, grenke snovi ter veliko vitaminov in mineralov. Od vitaminov vsebujejo 10 – 36mg% vitamina C, 0,36mg% provitamina A, 0,07mg% vitamina B₁, malo manj vitamina B₂ in vitamin E. Od rudninskih snovi je daleč največ kalija, kar 300mg%. Vsebujejo še 38mg% kalcija, 28mg% fosforja in 1,8mg% železa .
Lubje vsebuje čreslovine, smolo, alkaloid sambucin, cianogeni glikozid sambunigrin, eterično olje, valeriansko kislino, saponine in holin .
POVZETEK NOVEJŠIH ZNANSTVENIH DOGNANJ
Delovanje pripravkov na povečano znojenje stroka pripisuje zgolj pitju toplega napitka, ker diaforetičino delovanje še ni pojasnjeno oziroma ni potrjeno katere sestavine in kako naj bi tako delovale.
Neke klinične raziskave glede znojenja so bile opravljene in v večini pokazale, da pri zdravih osebah ni prišlo do povečanega znojenja, pri bolnikih s povečano telesno temperaturo pa ja. Domnevajo, da naj bi bolniki s povečano temperaturo na dražljaje bezgovih sestavin odreagirali s povečanim potenjem.
Iz cvetov črnega bezga se pripravljajo tekoči pripravki in izvlečki. Iz plodov pripravljamo sokove, vino in izvlečke.
Čaj iz bezgovega cvetja
Potrebujemo 2 žlički posušenih cvetov črnega bezga, ki ju prelijemo z 2,5dcl vroče vode in pokrito pustimo stati 10 minut. Precedimo in pijemo še vročega, trikrat na dan, lahko tudi po dve šalici naenkrat. Čaj lahko po želji osladimo z medom in/ali sokom iz bezgovih jagod. Z njim pospešujemo znojenje, blažimo simptome prehlada in gripe ter kašelj. Spodbuja delovanje imunskega sistema in niža visoko telesno temperaturo.
Čaj za čiščenje telesa
Mešanica izbranih zelišč, s katero si lahko naredimo očiščevalno kuro. Potrebujemo suho drogo listov koprive, plodu komarčka, listov žajblja in breze, cvetov jesenske vrese in nenazadnje cvetov črnega bezga, v enakem razmerju. Dve čajni žlički droge prelijemo z 2,5 dcl vroče vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo še vroč, trikrat na dan, v obdobju enega meseca. Nato kuro prekinemo in po dveh mesecih jo lahko ponovimo.
Sok iz bezgovih jagod
Pa pripravo potrebujemo 3 kg jagod potrganih s pecljev. Jagode operemo in iz njih iztisnemo sok v sokovniku. Sladkamo ga s 0,5 kg sladkorja, po želji tudi z medom in počasi kuhamo eno uro. Steklenke steriliziramo v pečici in sok še vroč prelijemo v vroče steklenke. Dobro jih zapremo, pokrijemo s krpo in pustimo, da se popolnoma ohladijo. Hranimo jih v temnem in hladnem prostoru. Po potrebi vzamemo, večkrat dnevno, eno žličko. Uživamo ga pri prehladih, za pomirjanje želodca, za izločanje vode iz telesa in kot blago odvajalo.
*Če nimamo sokovnika lahko uporabimo 1 kg jagod, 5 litrov vode in 0,5 do 1kg sladkorja, zavremo in pustimo počasi vreti 15 min. Nato spasiramo in precedimo in ponovno zavremo. Po želji dodamo še sok ene limone .
Za bolj napredne recepture in nasvete si oglejte rubriko - Recepti in zanimivosti.
Rastišče in razširjenost
Uspeva po celi Evropi, Zahodni in Srednji Aziji in Severni Ameriki. Tudi pri nas ga povsod najdemo, ob gozdnem robu, v svetlih gozdovih in na jasah ter v urbanem okolju pogosto med živo mejo, na vrtovih, ob hišah in ob poteh.
Uporabni deli
Črni bezek lahko gojimo kot okrasno rastlino, za uporabo v kulinariki in v zdravilne namene. V zdravilne namene, v tradicionalni medicini, uporabljamo cvetove, plodove in lubje ter korenino.
Rastne razmere
Bezeg ni zahteven za gojenje, raje pa ima malo vlažno, kislo in tudi nevtralno prst. Gojimo ga lahko kot drevo ali grm. V naravi se razmnožuje generativno s semenom in vegetativno z koreninskimi izrastki. Ljudje ga razmnožujemo lesnatimi in zelenimi potaknjenci. Če ga gojimo kot grm izrezujemo star rodni les, če pa želimo da zraste v drevo pa ga režemo tako, da spodbujamo izraščanje mladega rodnega lesa. Rad ima sončno in polsenčno lego, ne mara pa vetra. Potrebuje tudi veliko padavin.
Žetev
Cvetove bezga nabiramo maja in junija, v lepem, sončnem in suhem vremenu, najmanj dva dni po dežju. Nabiramo dopoldan, ko še ni močno sonce. Pazimo, da ne cvetov ne stresamo preveč, saj je cvetni prah zaslužen za čudovito aromo. Očiščene vseh hroščkov in uši, posmukamo s pecljev in na hitro posušimo v senčnem in zračnem prostoru. Shranimo v posode, ki se dobro zaprejo in drogo menjamo vsako leto. Plodove nabiramo popolnoma zrele v avgustu in septembru. Nabiramo opremljeni z rokavicami, saj zreli plodovi puščajo barvo in pazimo na vse žuželke, ki se pasejo na rastlini. Jagode potrgamo s pecljev, odstranimo nezrele in jih uporabimo za sokove, sirupe, vino, liker, žganje,.. vedno jih toplotno obdelamo, nikoli ne uporabimo svežih.
Zanimivosti
Tudi v naravi je črni bezeg nepogrešljiv. Je vir hrane, zatočišče in dom mnogim živalskim vrstam, predvsem žuželkam in pticam. Korenine pospešujejo kroženje hranil v prsti in ker potrebuje veliko dušika za rast, je pokazatelj z dušikom bogatih tal. Je tudi medonosna rastlina.
OPOZORILA IN NEŽELENI UČINKI
Pri pravilni uporabi cvetov ni stranskih učinkov.
Pri izvajanju potilne kure, je potrebna posebna previdnost pri osebah s srčno-žilnimi obolenji.
Listi, skorja, korenina so strupeni in povzročajo slabost, bruhanje in drisko.
Nezreli plodovi in tudi sveži plodovi so strupeni in ravno tako povzročajo slabost, bruhanje in drisko. Pred uporabo je potrebno vse posmukati z vejic in nezrele odstraniti.
Otrokom, nosečnicam in doječim materam se uporaba bezgovih pripravkov odsvetuje.
1. Galle Toplak, K.; Zdravilne rastline an Slovenskem; Mladinska knjiga založba, p. 102 (2015)
2. Chevallier, A.; Encyclopedia of Herbal Medicine; DK Penguin Random House, p. 132 (2016)
3. Apelian N., Davis C.; The Lost Book of Herbal Remedies, The Healing Power of Plant Medicine, p. 222-223 (2020)
4. Heber D.; PDR for Herbal Medicines (4th ed.); Thmoson Healthcare, p. 298 (2007)
Podatki
- Slovensko ime:
- Črni bezeg
- Angleško ime:
- European black elderberry
- Botanično ime:
- Sambucus nigra L.
- Ph.Eur ime:
- Sambuci
- CAS:
- 84603-58-7
- Kraljevstvo:
- Rastline (Plantae)
- Skupina:
- Semenke (Spermatophyta)
- Deblo:
- Kritosemenke (Angiospermae)
- Razred:
- Dvokaličnice (Magnoliopsida)
- Red:
- Ščetičevci (Dipsacales)
- Družina:
- Pižmičevke (Adoxaceae)
- Kategorija namena:
- Rastline namenjene uporabi brez omejitev (H)
- Področja uporabe:
- Interno ○ & Zunanje ●
-
Zanimivi opisi, ki so pritegnili tudi druge obiskovalce
